Pono ya Beibele
Na Bakriste ba Swanetše go Diriša Direto tša Bodumedi?
GO BOLELWA mo gontši ka go hlaela ga baruti Bojakaneng lehono, eupja go tloga go se na tlhaelelo ya direto tša bodumedi gare ga bona. Direto tše dingwe ke tše bonolo; tše dingwe ke tša boikgantšho. Mehlala e sego kae še:
Moruti: “Mohlomphegi.”
Mopišopo wa Anglican: “Mohlomphegi yo a Lokilego Morena Mopišopo.”
Mopišopo wa Roma Katholika (kua Italy): “Mophagami, yo a Tumilego Kudu le Monsignor yo a Hlomphegago.”
Mokadinale: “Yo a Phagamego.”
Mopapa: “Tate yo Mokgethwa-kgethwa.”
Direto tša “mohlomphegi” le “mopišopo” ke kgale di dirišwa mo e lego gore ga di kwale e le tšeo di sa kgahlišego ditsebeng tša ditho tše dintši tša kereke. Eupja na direto tše bjalo ke tšeo di dumelelwago ke Beibele?
“Mohlomphegi,” “Mopišopo” le “Mokadinale”
Ka go King James Version, lentšu “hlomphega” le tšwelela gatee feela go Psalme 111:9, yeo e rego: “Leina la gagwe ke le lekgethwa le le le hlomphegago.” Ke leina la mang? Temana e latelago e re: “Go boifa MORENA ke mathomo a bohlale.” (Psalme 111:
Paulo o ngwaletše Timotheo gore, “Ge monna a kganyoga boemo bja bopišopo, o kganyoga modiro o mobotse.” (1 Timotheo 3:
Go thwe’ng ka sereto “mokadinale”? Na se gona ka Beibeleng? Aowa. Ga se hwetšagale phetolelong lege e le efe. Ge e le gabotse, Kereke ya Roma Katholika e dumela gore sereto se ga se tšwe Beibeleng. New Catholic Encyclopedia e hlalosa gore: “Lentšu le le bopilwe go tšwa lentšung la Selatine cardo yeo e bolelago ‘segono,’ gomme go ya ka mantšu a Mopapa Eugene IV, ‘go etša ge lebati la ntlo le sepela digonong tša lona, Lekgotla la Baapostola, e lego lebati la Kereke ka moka le eme le go ithekga ka bakadinale.’” Tšhupetšo ye e re tsebiša gape gore “bakadinale ba na le tokelo ya go ba bao ba bitšwago ka go lebanya gore ke ‘Bao ba Phagamego.’” Boemo bja bona gape bo ba dumelela go apara seaparo se sehubedu le kefa e khubedu. Na baapostola ba kile ba ba le ‘ditokelo’ tše bjalo? Beibele e a ganetša.
“Morena,” “Monsignor” le “Tate”
Na ditho tša sehlopha sa baruti di swanetše go bitšwa marena? Bapišopo ba Anglican ba bitšwa “morena.” Baruti ba Katholika gantši ba bitšwa “monsignor” yeo e bolelago “Morena wa-ka.” Dinageng tše dingwe, badiredi ba Kereke ya Dutch Reformed ba bitšwa dominee, e lego sereto seo se tšwago lentšung la Selatine dominus yeo e bolelago “morena.” Eupja Jesu o laetše barutiwa ba gagwe gore: “Le a tseba gore lefaseng, babuši ba buša balata ba bona ka thata, . . . eupja ga se gwa swanela go ba bjalo go lena.” (Mateo 20:
Na sereto sa bodumedi sa “tate” se nepagetše? Se dirišwa ka gohle ke ma-Roma Katholika le ma-Anglican. “Padre” yeo e bolelago “tate” le yona e dirišwa ka gohle. Eupja Jesu o rutile barutiwa ba gagwe gore: “Le se ke la bitša motho lefaseng gore ke tataweno, ka gobane le na le Tate o tee, gomme o legodimong.” (Mateo 23:9, NJB) The New English Bible e balega ka mo go swanago ka gore: “Le se ke la bitša monna lege e le ofe lefaseng ‘tate.’” Ke ka baka la’ng baruti le balatedi ba bona ba sa ka ba kwa taelo ye e tšwago go Morena Jesu Kriste?
Mopapa wa Roma gantši o bitšwa “Tate yo Mokgethwa.” Eupja sehlopha sa gagwe sa Mataliana gantši se mmitša Santissimo Padre, yeo e bolelago “Tate yo Mokgethwa-kgethwa.” ‘Tate yo Mokgethwa’ ke sereto seo se tšwelelago gatee feela ka Beibeleng. (Johane 17:
Go Dira Sebe ga Bodumedi
Hle bala gomme o ele hloko ditemana tšeo di dikologilego Mateo 23:
Na ga go molaleng gore baruti ba bantši ba eme ‘lefelong le lekgethwa’ leo le boloketšwego Modimo le Morwa wa gagwe, le gore tlhompho e kgolo e tlošwa go bona ya išwa go batho bao ba sa phethagalago? Bakriste ba therešo lehono ba phema go diriša direto tša tlhompho tša bodumedi, gomme ba phema go diriša sehlopha sa banna bao e lego baruti bao ba hlompšhago. Gare ga Dihlatse tša Jehofa tsela e nnoši ya go bitša badiredi ke “ngwan’ešo.” (2 Petro 3: