ENUKPLAKPLA NYƆTA 19
EHAJIJI 22 Fiaɖuƒea Le Dzi Ðum—Neva Dzro!
Nyi Mìnya so lé Yehowa Aɖo Kojo nɔ Amɛwo le Esɔ mɛ nuɔ?
“[Yehowa] . . . Dé jiji mɔ amɛ ɖe a trɔn o.”—2 PIƐ 3:9.
SUSU VEVI LƆ
Mìatɛnŋ akando ji mɔ lé Yehowa aɖo kojo do le esɔ mɛ asɔgbe yí ale jɔjɔɛɖe.
1. Nyi yí taɖo woatɛnŋ anu amɔ mìle agbe le hwenu dojijɔnɔamɛ ɖeka mɛɔ?
MÌLE agbe le hwenu dojijɔnɔamɛ ɖeka mɛ! Ŋkeke ɖekaɖeka duuɔ, mìkpɔkpɔ yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo vakɔmɛ. Le kpɔwɛ mɛ mìkpɔkɔ “tagbe fyɔ lɔ” koɖo “fɔde fyɔ lɔ” yí wole evu wakɔ koɖo wowonɔnɔwo keŋ akpa cɛ do xexe lɔ ji. (Dan. 11:40.) Mìkpɔkpɔ yí wodrakɔ Fyɔɖuxu Ŋɛnywi lɔ sɔwu sa le nyigban lɔ pleŋ ji yí amɛ miliɔn nɛniɖe sɔkɔ gbeta mɔ yewoasɛn Yehowa. (Ezai 60:22; Mat. 24:14) Yí mìxɔkɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu sugbɔ “le gamɛ nywitɔ ji.”—Mt. 24:45-47, NWT.
2. Nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ, vɔ nyi mìɖo anyaɔ?
2 Yehowa kpɔtɔ kpekpeɛdo mì nu nɔ mìamɔnje enu ciwo yí ajɔ sabaɖe yɛ mɛ nywiɖe. (Elo. 4:18; Dan. 2:28) Mìatɛnŋ akando ji mɔ gbɔxwe yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ jiɔ, mìanya ŋciwo pleŋ mìɖo anya keŋ ado ji le egbejinɔnɔ mɛ yí akpɔtɔ ale ju le hwenu gbɔnnugbɔnnu ŋtɔ́ mɛ. Vɔ mìɖo anya mɔ, ŋdekawo li yí mìdenya so esɔ ci yí gbɔgbɔ nu o. Doŋkɔɔ, mìakan seŋ so enu ci yí taɖo mìtrɔ enyɔ ciwo mìnu sa so enujɔjɔ ŋtɔ́ ɖewo nu le nyɔta cɛ mɛ. Le yi goduɔ, mìatrɔ akpɔ ŋɖewo ciwo mìnya so esɔ mɛ nu koɖo lé mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ awa nu do.
ENU CI MÌDENYA O
3. Enyɔ ci mìnu vayi sa kudo hwenu yí Yehowa dahun emɔ nɔ amɛwo nɔ woavabɔ do mì nuɔ, yí nyi yí taɖo mìbui ahan saɔ?
3 Mìnu vayi sa mɔ, nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ jiɔ, emɔ dagbehun nɔ mɛ ciwo yí desɛnkɔ Yehowa nɔ woaɖo xɔse do nu keŋ akpɔ hwlɛngan le Harmagedɔn hwenu o. Mìnu ahan ɖo mìbukɔ mɔ eshiɖɔɖɔ xolɔlɔ lɔ le dumɛ nɔ enu ciwo yí jikɔ avajɔ le esɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, mìnunɔ mɔ shigbe lé Yehowa cu ehɔn nɔ tɔjihun lɔ hwenu yí eshiɖɔɖɔ lɔ tɔ ji nɛɔ, ahanke yí “acu hɔn” do Satana xexe lɔ hwenu yí efunkpekpe gangan lɔ atɔ ji yí daɖe mɔ nɔ mɛɖekpokpui agan o.—Mt. 24:37-39.
4. Mìkpɔkpɔɛ yɛ mɔ eshiɖɔɖɔ xolɔlɔ lɔ le du mɛ nɔ enyɔnuɖɛ ɖe ci yí ava le esɔ mɛa? Ðe mɛ.
4 Ésɔgbe mɔ mìanu mɔ eshiɖɔɖɔ xolɔlɔ lɔ le dumɛ nɔ ŋɖe ci yí jikɔ avajɔ le esɔ mɛa? Ðoŋci lɔ yí nyi oo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Bibla denu enyɔ ɖe so nu o. a Nyɔnɔnwi enyi mɔ Yesu sɔ “Nowe ŋkeke” lɔ sɔ koɖo yi vava hwenu, vɔ de nu enunuɔ mɔ ŋɖekpokpui ci yí jɔ le Nowe hwenu le dumɛ nɔ ŋci yí avajɔ le esɔ mɛ o, shigbe hwenu yí Yehowa cu tɔjihun lɔ hɔn ɛnɛ o. Vɔ de eyi enyi mɔ ŋɖe dele Nowe koɖo eshiɖɔɖɔ xolɔlɔ lɔ mɛ yí mìakpla yɔ o.
5. (a) Nyi Nowe wa gbɔxwe yí eshiɖɔɖɔ lɔ vaɖoɔ? (Ebretɔwo 11:7; 1 Piɛ 3:20) (b) Le kunuɖeɖedɔ lɔ kpaxwe ɖe, lé mìwo nɔnɔmɛ lɔ le shigbe Nowe ŋkeke nɛ doɔ?
5 Hwenu Nowe se amɛkanxle ŋɛdu Yehowa tɔɔ, édasɛ mɔ yeɖo xɔse ci ekpa tɔjihun lɔ. (Hlɛn Ebretɔwo 11:7; 1 Piɛ 3:20.) Ahanke, mɛ ciwo yí se Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ ɖo awa do enu ciwo wose ji. (Edɔ. 3:17-20) Piɛ yɔ Nowe mɔ yɛnyi “enyɔ jɔjwɛ dratɔ.” (2 Piɛ 2:5) Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, mìdenya nɔ Nowe wa toto so kunuɖeɖedɔ lɔ nu yí ɖe kunu nɔ amɛwo pleŋ ci yí le nyigban lɔ ji gbɔxwe yí eshiɖɔɖɔ lɔ va o. Egbɛɔ, mìwo can wakɔ edɔ ŋtɔ́ han yí mìjekɔ agbla veviɖe mɔ mìaɖe kunu nɔ amɛwo pleŋ ci yí le nyigban lɔ pleŋ ji koɖo ezolelanmɛ. Vɔ nɔ mìje agbla ɖekpokpui can ɔ, mìdatɛnŋ aɖe kunu nɔ amɛ ɖekaɖeka ci yí le nyigban lɔ ji gbɔwe yí vɔvɔnu lɔ ava o. Nyi yí taɖoɔ?
6-7. Nyí taɖo mìatɛnŋ nu mɔ de mɛɖekamɛɖeka mìaɖe kunu nɔ gbɔxwe vɔvɔnu lɔ avaɖoɔ? Ðe mɛ.
6 Bu tamɛ kpɔ so enyɔ ci Yesu nu ɖɛ so kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Enu ɖɛ mɔ woadra ŋɛnywi lɔ “le xexe lɔ pleŋ mɛ, yí a sɔ ɖe kunu nɔ jukɔn lɔwo pleŋ”. (Mat. 24:14) Enyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ egbɛ sɔwu sa. Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ le egbe ci wo yí wu 1000 mɛ, yí toto mìwo siti jw.org lɔ jiɔ, amɛ sugbɔ le xexe lɔ mɛ atɛnŋ akpla nu so Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nu.
7 Vɔ Yesu gbenu nɔ yi nukplaviwo mɔ, wodadan “kpedo Izraɛli juganwo pleŋ mɛ”, alo aɖe kunu nɔ mɛshiamɛ gbɔxwe yeava o. (Mt. 10:23; 25:31-33) Yesu nyɔ lɔwo anyi nyɔnɔnwi le egbɛ mɛ hɛnnɛ. Amɛ miliɔn nɛniɖe li gbɛ yí le finiwo yí wodevo yí wakɔ kunuɖeɖedɔ mìwotɔ lɔ le nywiɖe o. Gbesɔ kpe niɔ, wojijiɛ vi sanŋdi nɛniɖe le minici ɖeka mɛ. Eyi taɖo mìdatɛnŋ aɖe kunu nɔ mɛɖekamɛɖeka gbɔxwe vɔvɔnu lɔ aɖo, nɔ mìjekɔ agbla yí drakɔ ŋɛnywi lɔ nɔ mɛ ciwo yí le “jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe koɖo eju ɖeshaɖe” mɛ can. (Enyɔ. 14:6).
8. Nyi mìatɛnŋ abiɔse so lé Yehowa jikɔ avaɖo kojo nɔ amɛwo do le esɔ mɛ nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
8 Ci ele can ɔ, mìatɛnŋ abiɔse mɔ: Vɔ mɛ ciwo yí emɔ dehun nɔ yí wose eŋɛnywi lɔ gbɔxwe yí efunkpekpe gangan lɔ va ɖe? Lé Yehowa koɖo Eviɛ ciwo yí ɖo acɛ yí aɖo kojo nɔ amɛwo awa wowotɔ doɔ? (Ʒan 5:19, 22, 27; Edɔ. 17:31) Nyɔta cɛ kpukpui vevi yí nyi mɔ Yehowa “Ðé jiji mɔ amɛ ɖe a trɔn o.” Ewaɖeɔ, éjijiɛ mɔ “amɛshamɛ a trɔjimɛ”. (2 Piɛ. 3:9; 1 Tim. 2:4) Ci mìnya nyɔ ŋtɔ́wo so Yehowa nuɔ, denu nɔ mì lé aɖo kojo nɔ mɛ ciwo yí emɔ dehun nɔ gbeɖe nɔ woase eŋɛnywi lɔ o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, de dandandan mɛ yí Yehowa anu nɔ mì enu ɖekpokpui ci yí ewa vayi alo ci yí avawa o.
Lé Yehowa awɛ nɔ mɛ ciwo emɔ detɛnŋ hun nɔ yí wose eŋɛnywi lɔ gbɔxwe efunkpekpe gangan lɔ tɔ jiɔ? (Kpɔ mamamɛ 8) c
9. Nyi Yehowa dasɛ nɔ mì le Bibla mɛɔ?
9 Yehowa nu enu ɖewo ciwo ejikɔ avawa nɔ mì le yi Nyɔ lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Bibla nu nɔ mì mɔ Yehowa avafɔn ‘amɛmajɔmajɔwo’ yí ahun mɔ nɔ wo yí woase eŋɛnywi lɔ keŋ atrɔ wowo gbenɔnɔ. (Edɔ. 24:15; Luiki 23:42, 43) Ecɛ gbefɔn nyɔbiɔse vevi buwo do te.
10. Enyɔ bu ciwo mìabiɔ seɔ?
10 Mɛ ciwo yí ku le efunkpekpe gangan lɔ hwenu, ku eku tɛgbɛɛ tɔ yí fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ degbeli nɔ wo yɔa? Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu yi mɛ kɔ petii mɔ, wodafɔn mɛ ciwo yí fɔn gu do Yehowa ji yí yi koɖo yi hwakɔn wu le Harmagedɔn hwenu o. (2 Tɛs. 1:6-10) Vɔ amɛ kpɛtɛ ciwo yí ku wowo ɖe? Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo tɛnŋ ku le efunkpekpe gangan lɔ hwenu, ɖo edɔ̀lele, shinshin, afɔkuwo alo mɛɖe yí wu wo yí dɔ. (Ŋun. 9:11; Zak. 14:13) Mɛɖewo le mɛ cɛwo mɛ atɛnŋ avanɔ ‘amɛmajɔmajɔ’ ciwo woafɔn le xexe yoyu lɔ mɛa? Mìanui kpoŋ mɔ mìdenya o.
ENU CI MÌNYA
11. Nyi ji woanɔ te do yí aɖo kojo nɔ amɛwo le Harmagedɔn hwenuɔ?
11 Mìnya enu sugbɔ so enu ciwo yí ajɔ le esɔ mɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìnya mɔ le Harmagedɔn hwenuɔ, woaɖo kojo nɔ amɛwo sɔgbe koɖo lé wowa nu ɖaɖa Kristo nɔviɛ gbɔ do. (Mat. 25:40) Amɛ ciwo woɖo kojo nɔ mɔ wonyi lɛngbɔwo nyi mɛ ciwo yí dasɛ mɔ yewole godu nɔ amɛshiaminɔwo koɖo Kristo. Mìgbenya mɔ Kristo nɔviɛ ɖewo akpɔtɔ ale nyigban lɔ ji nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ ji keke aje hwenu yí akpɔtɔ hwɛɖeka yí Harmagedɔn hwa lɔ atɔ ji, gbɔxwe yí woasɔ wo yi jeŋkwi mɛ. Nɔ Kristo nɔviɛwo vlɛ yí kpɔtɔ le nyigban lɔ jiɔ, emɔ tɛnŋ hun nɔ ejinywitɔwo yí woanɔ godu nɔ wo yí awa edɔ ci yí wowakɔ. (Mat. 25:31, 32; Enyɔ. 12:17) Nyi yí taɖo enyɔ cɛwo le veviɖeɔ?
12-13. Nɔ mɛɖewo kpɔ yí wogu “Babiloni Gangan lɔ” ɖe, lé woatɛnŋ awa nu doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
12 Nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ ji ɖegbɔ can ɔ, mɛɖewo ciwo yí kpɔ “Babiloni Gangan lɔ” gugu tɛnŋ ɖo ŋwi mɔ Yehowa Kunuɖetɔwo xo nuxu so enujɔjɔ cɛ nu na nɔ exwe sugbɔ. Taŋfuin mɛɖewo ciwo yí akpɔ enujɔjɔ cɛwo tɔxu aɖo xɔse do Yehowa nua?—Enyɔ. 17:5; Ezek. 33:33.
13 Enu ci yí jikɔ ajɔ lɔ ale shigbe enu ci yí jɔ le Eʒipti le Moizi hwenu hannɛ. Ðo ŋwi mɔ “akɔta buwo mɛ tɔwo sugbɔ” vabɔ do Izraɛliviwo nu yí woso le Eʒipti. Mɛɖewo le mɛ cɛwo mɛ tɔ xɔse ɖoɖo, ci wokpɔ amɛkanxlenyɔ Moizi tɔ kuso Efunkpekpe Amɛ́wo lɔwo nu vamɛ nyao. (Hun. 12:38) Nɔ enu ŋtɔ́ han ɖe jɔ le Babiloni Gangan lɔ gugu godu ɖe, ave mì nu mɔ ci ekpɔtɔ hwɛɖeka kli yí vɔvɔnu lɔ ava gbɔxwe yí mɛ lɔwo vasun ji yí vabɔ do mì nua? Oo, dave mì nu o! Mìji mɔ mìaɖo jijɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ tɔ, ényi “xomɛvu koɖo Ŋshishikuku Mawu. Tɔhonɔ de ɖeblɛ yí donɔ dɔmɛzi o. Lɔnlɔn gangan yí ɖɔ Tɔhonɔ lanmɛ. [Woatɛnŋ] a kando Tɔhonɔ ji.” b—Hun. 34:6.
Mɛɖewo ciwo yí akpɔ “Babiloni Gangan lɔ” gugu aɖo ŋwi mɔ Yehowa Kunuɖetɔwo xo nuxu so enujɔjɔ cɛ nu na nɔ exwe sugbɔ (Kpɔ mamamɛ 12-13) d
14-15. Hwenu mɛɖe ku alo fini ele nu woakpɔ do amɔ yɛanɔ agbe tɛgbɛɛ le esɔ mɛa? Ðe mɛ. (Ehajiji Wema 33:4, 5)
14 Hweɖekanuɔ, mìse mɛɖeka nu mɔ, “Nɔ anyi xomumɛtɔ ɖe ku gbɔxwe yí efunkpekpe gangan lɔ tɔ jiɔ, anyɔ sɔwu ɖo aɖo fɔnfɔnsoku mɔkpɔkpɔ.” Kankandoji li mɔ, susu nywiwo le godu nɔ enyɔ cɛ ciwo yí enu. Vɔ denyi hwenu mɛɖe ku nu yí woakpɔ do yí ani agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ mɔkpɔkpɔ o. Kojoɖotɔ maɖonuvɔn yí Yehowa nyi yí esɔnɔ gbeta ciwo yí sɔgbe yí gbele jɔjɔɛɖe. (Hlɛn Ehajiji Wema 33:4, 5.) Mìatɛnŋ akando ji mɔ “Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ” áwa enujɔjɔɛ.—Gɔnm. 18:25.
15 Esɔgbe mɔ mìanu mɔ denyi fini yí mɛɖe le nu yí woakpɔ do yí ana agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ mɔkpɔkpɔ yi le esɔ mɛ o. Mìdeɖo abui gbeɖe mɔ Yehowa asɔ amɛ miliɔn nɛniɖe ciwo yí le finiwo yí emɔ dehun nɔ wo le yí wose Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ asɔ do “gbɔgbɔɛwo” mɛ zeɖeka o. (Mat. 25:46) Kojoɖotɔ jɔjɔɛ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ sɔ ɖe le ji nɔ mɛ ŋtɔ́wo, sɔwu lé mìwo tɛnŋ buini do. Mìdenya lé Yehowa awɛ yí enu lɔwo ajɔ do le efunkpekpe gangan lɔ hwenu o. Taŋfuin emɔ ahun nɔ mɛɖewo le mɛ ŋtɔ́wo mɛ yí woakpla nu so Yehowa nu, aɖo xɔse do nu yí anɔ yi kpaxwe hwenu yí ana yí amɛwo ajeshi yi ŋkɔ le nyigban lɔ keŋkeŋ ji.—Ezek. 38:16.
Nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ ji ɖegbɔ can ɔ, . . . Taŋfuin mɛɖewo ciwo yí kpɔ enujɔjɔ cɛwo tɔxu aɖo xɔse do Yehowa nua?
16. Nyi mìvanya so Yehowa nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
16 To mìwo Bibla nukplakpla jiɔ, mìvanya lé agbetɔwo gbe le veviɖe nɔ Yehowa do. Ésɔ Eviɛ gbe sɔ na keŋ nɔ agbe mavɔ mɔkpɔkpɔ ahun nɔ mìwo pleŋ. (Ʒan 3:16) Mì pleŋ mìkpɔ lé Yehowa lɔn mì do. (Ezai 49:15) Éjeshi mìwo ɖekaɖeka ŋkɔ. Éjeshi mɛɖekamɛɖeka nywiɖe, yí nɔ mɛɖe ku can ɔ, átɛnŋ agbetrɔ awɛ yí ale lé ele do sa pɛpɛpɛ yí agbeɖonɔ ŋwi enu ciwo ebunɔ kpɔ sawo! (Mat. 10:29-31) Mìɖo susu nywi ci yí taɖo mìatɛnŋ akando mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ ji mɔ yɛaɖo kojo nɔ mɛɖekamɛɖeka nywiɖe yí asɔgbe ale jɔjɔɛɖe yí agbeku ŋshishi nɔ amɛ.—Ʒaki 2:13.
Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa aɖo kojo nɔ mɛɖekamɛɖeka nywiɖe yí asɔgbe ale jɔjɔɛɖe yí agbeku ŋshishi nɔ amɛ (Kpɔ mamamɛ 16)
17. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta ci yí akplɔ cɛ do mɛɔ?
17 Enumɛɖeɖe yoyu cɛwo na yí mìkpɔɛ mɔ eʒan kpata mɔ mìaɖe kunu nɔ amɛwo sɔwu sa. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Nyi yí dɔ yí mìkpɔtɔ drakɔ eŋɛnywi lɔ koɖo ezolelanmɛɔ? Mìaɖo nyɔbiɔse cɛwo ŋci nywiɖe le nyɔta ci yí akplɔ ecɛ do mɛ.
EHAJIJI 76 Ðe Dzi Medzɔa Wò Oa?
a Nɔ àkpɔ enumɛɖeɖe so enu ci yí taɖo mìwa trɔtrɔ cɛɔ, kpɔ nyɔta ci yí nyi ‘Nenemae Dzea Ŋuwò,’ le Jutakpɔxɔ 15 Mars 2015 kp. 7-11.
b Nɔ wogu Babiloni Gangan lɔ ɖegbɔɔ, Gɔgi ci yí so Magɔgi ate Yehowa sɛntɔwo pleŋ kpɔ. Woate mɛɖekpokpui ci yí avabɔ do Mawu mɛwo nu le Babiloni Gangan lɔ gugu godu can kpɔ.
c FOTOWO MƐ ÐEÐE: Foto amɛtɔn lɔwo dadasɛ enu ci yí taɖo mìdatɛnŋ akpɔ amɛshiamɛ yí aɖe kunu nɔ le nyigban lɔ ji o: (1) Nyɔnu ɖeka le fini yí sɛnsɛn yitɔ dɔ yí dele vofamɛ o, (2) asu koɖo ashi ɖeka le fini yí politiki nuwanawo dɔ yí agbɔnnu mɔ woaɖe kunu nɔ wo yí afɔku gbele mɛ, koɖo (3) ŋsu ɖeka le texwe ci yí te yi azɔge sugbɔ le nyigban lɔ ji yí agbɔnnu sugbɔ gbɔxwe woaɖo wo gbɔ.
d FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nyɔnu jajɛ ɖeka ci yí mi Yehowa sɛnsɛn vayi ɖokɔ ŋwi enu ci ekpla so “Babiloni Gangan” lɔ gugu nu. Ésɔ gbeta yí trɔ yi gbenɔnɔ yí trɔgbɔ va Yehowa koɖo yi jila ciwo yí nyi Kunuɖetɔwo gbɔ. Nɔ enu ŋtɔ́ hanwo ɖe vajɔɔ, mìji mɔ mìasran ŋshishikuku koɖo adɔnusoswi mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ tɔ, yí akpɔ jijɔ nɔ nuvɔnwatɔ ɖe trɔgbɔ.
