1. Nɔ mìxokɔ nuxu so lé mìva “nyɔnɔnwi lɔ” mɛ do ɖe, lé mìakpɔ ele so mɛ doɔ?

 “LÉ ÈWƐ yí vale nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?” Kankandojitɔɔ, èɖo nyɔ cɛ ŋci vayi zenɛniɖe. Enyi ɖeka le enyɔ ŋkɔtɔ ciwo mìbiɔnɔ mìwo kpena xɔsetɔ ɖe se, nɔ mìji mɔ mìajeshi ɖɛ nywiɖe. Ejɔnɔ ji nɔ mì mɔ mìase lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo wɛ yí vajeshi Yehowa yí luin; yí egbejɔnɔ ji nɔ mì mɔ mìanu lé nyɔnɔnwi lɔ ve nɔ mì do nɔ wo. (Rɔm. 1:11) Seŋkankan cɛwo gbekpenɔdo mì nu, mìkpɔtɔ ɖonɔ ŋwi lé Yehowa Kunuɖetɔ ci mìnyi jɔnɔ ji nɔ mì do. Yí mìgbeɖuini doji mɔ mìakpɔtɔ “[azɔnnɔ] zɔnlin le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.” Edasɛ mɔ, mìanɔnɔ agbe nywiɖe ci yí adɔ yí Yehowa acu eshi nɔ mì yí mìwo nu akpekɔ ni.—3 Ʒan 4.

2. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìatrɔ yí akpɔ susu ɖewo ciwo yí taɖo mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ. Le yi goduɔ, mìakpɔ lé mìawɛ akpɔtɔ alɔnnɔ nyɔnɔnwi lɔ, ci yí nyi enunana vevi nɔ mì. Kankandoji li mɔ, nyɔta cɛ akpedo mì nu yí enu ciwo Yehowa wa yí sɔ dɔn mì va nyɔnɔnwi lɔ mɛ agbejeŋ nɔ mì kpi. (Ʒan 6:44) Agbedo ŋsɛn edro ci mìɖo mɔ mìanu nyɔnɔnwi lɔ nɔ mɛbuwo.

3. Susu vevi ɖeka ci yí taɖo mìlɔn nyɔnɔnwi lɔɔ?

³ Susu sugbɔ yí dɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ. Susu vevitɔ lɔ yí nyi mɔ mìlɔn Yehowa Mawu, mɛ ci gbɔ yí nyɔnɔnwi lɔ  so. Yi Nyɔ Bibla kpedo mì nu mìvajeshi ɖɛ mɔ, eyi nyi ŋsɛnwopleŋtɔ ci yí wa jeŋkwi koɖo nyigban koɖo mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ ci yí lenɔ bu nɔ mì. (1 Piɛ 5:7) Mìnya mɔ mìwo Mawu nyi “xomɛvu koɖo Ŋshishikuku Mawu. Tɔhonɔ de ɖeblɛ yí donɔ dɔmɛzi o. Lɔnlɔn gangan yí ɖɔ Tɔhonɔ lanmɛ, wo tɛnŋ a kando Tɔhonɔ ji.” (Hun. 34:6) Yehowa lɔnnɔ enujɔjɔɛ. (Ezai 61:8) Nɔ ékpɔ mì yí mìle efun kpekɔɔ, evenɔ ni yí ele gbesɔsɔ yí jikɔ veviɖe mɔ yeaɖo te efunkpekpewo pleŋ le gamɛ ci yeɖo ɖɛ ji. (Ʒer. 29:11) Mìkpɔkɔ emɔ veviɖe nɔ hwenu vevi cɛ! Susu ɖeka ci yí taɖo mìlɔn Yehowa sugbɔ nɛ!

4-5. Nyi yí taɖo apotru Pɔlu sɔ mìwo mɔkpɔkpɔ sɔ koɖo segeɔ?

⁴ Susu vevi bu ci yí taɖo mìlɔn nyɔnɔnwi lɔɔ? Mìkpɔnɔ nyɔna sugbɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Mìwo sɔ mɛ mɔkpɔkpɔ can le Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔwo mɛ. Ci apotru Pɔlu jikɔ adre lé mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ le veviɖe nɔ mì doɔ, éŋwlɛ mɔ: “Mì xɔ ŋkuɖoɖo lɔ. Ŋkuɖoɖo lɔ le shigbe gaka lodo [alo sege] ci wo sɔ lenɔ tɔjihun ɖashi le etɔ ji ɛnɛ. É sɛnŋ yí hɛn mìwo kla ɖashi sɛnsinɖe.” (Ebre. 6:19) Shigbe lé sege alo gakpo gangan lenɔ tɔjihun do te nɛɔ, ahanke Bibla mɛ mɔkpɔkpɔ ci yí le mì shi atɛnŋ akpedo mì nu mìavoŋ le mìwoɖekiwo mɛ nɔ mìtokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛ le agbe mɛ nɛ.

⁵ Le lɛɔ, Pɔlu xokɔ nuxu so jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ ci yí le Kristotɔ amɛshiaminɔwo shi. Vɔ enyɔ cɛwo kan mɛ ciwo yí kpɔkɔ emɔ mɔ yewoavanɔ agbe tɛgbɛɛ le paradiso mɛ le nyigban ji hɛnnɛ. (Ʒan 3:16) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ci mìnya mɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le tekpɔ mì le esɔ mɛɔ, ena yí mìwo gbe vaɖo ta.

6-7. Ci Yvonne vajeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo esɔ mɛ nu ɖe, nyɔna ci ekpɔ so mɛɔ?

⁶ Mìakpɔ enu ci mɛ yí nɔvinyɔnu Yvonne to. Wodeji do nyɔnɔnwi lɔ mɛ o, yí hwenu enyi ɖevihwɛɔ, évɔnnɔ nɔ eku. Ékpɔtɔ ɖonɔ ŋwi enyɔ ɖeka ci yí deŋlɔnɔbe gbeɖe o. Énu mɔ: “Mɛshiamɛ avaku gbeɖeka. Enyɔ ŋtɔ́wo na yí ŋcinɔ zanŋte zanmɛ yí abukɔ tamɛ kpɔ so esɔ mɛ nu. Ŋtɔ nunu le nyɛɖeki mɛ mɔ: ‘Anyi agbe lɔ avavɔ gbeɖeka. Vɔ nyi yí taɖo ŋle nyigban jiɔ?’ Ŋdeji mɔ naku o!”

⁷ Yvonne vado go Yehowa Kunuɖetɔwo hwenu enyi cugbejɛvi. Énu mɔ: “Ŋvatɔ esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ ɖoɖo mɔ, natɛnŋ avanɔ agbe tɛgbɛɛ le paradiso mɛ le nyigban ji.” Ci mìwo nɔvinyɔnu lɔ vajeshi nyɔnɔnwi lɔ ɖe, nyɔna ci ekpɔ so mɛɔ? Énu kpi mɔ: “Ŋdegbenɔnɔ zanŋte zanmɛ yí avɔnvɔn nɔ esɔ mɛ alo eku o.” Evaze mɔ, Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ vale veviɖe nɔ Yvonne yí exonɔ nuxu nɔ mɛbuwo so esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ nu koɖo jijɔ.—1 Tim. 4:16.

8-9. (a) Le Yesu labalu ɖeka mɛ ɖe, lé dɔkunu ci ŋsu lɔ kpɔ le veviɖe ni doɔ? (b) Lé nyɔnɔnwi lɔ le veviɖe nɔ eo doɔ?

⁸ Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ can le Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Yesu sɔ Fyɔɖuxu nyɔnɔnwi lɔ sɔ koɖo dɔkunu ci wowla. Shigbe lé wonui le Matie 13:44 mɛ nɛɔ, Yesu nu mɔ: “Jeŋkwimɛ fyɔju lɔ gbe sɔkoɖo dɔkunu nywi ɖeka ci yí wo sɔ wla do ave ɖeka mɛ. Ci yí ŋsu ɖeka va kpɔɛ ɔ, é gbe sɔ wla. Le jijɔkpɔkpɔ yitɔ mɛ ɔ, ŋsu lɔ vayì sa enu ciwo pleŋ yí e wa ɖɛ yí xwle ave lɔ.” Do jeshi mɔ, de ji ŋsu lɔ jijiɛ dɔkunu lɔ sa o. Vɔ ci evake do nuɔ, ésɔ enu sugbɔ sa vɔn keŋ atɛnŋ axwli. Ésa  enuɖekpokpui ci eɖo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo énya mɔ dɔkunu ci yekpɔ lɔ nyi enuvevi ɖeka. Ewugan enu ciwo pleŋ esɔ sa vɔn sesese.

⁹ Ahan èkpɔnɔ nyɔnɔnwi lɔ do nɛa? Mìnya mɔ ahan yɔ nɛ! Enuɖekɛ deli yí xexe lɔ ana mì yí asɔ koɖo jijɔ ci mìkpɔkɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ gbɛ, sɔ kpe nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le esɔ mɛ ci Mawu Fyɔɖuxu lɔ avana mì o. Emɔ ci yí hun nɔ mì yí mìnyi exlɔ bakpomadɔn koɖo Yehowa nyi ŋɖeka ci yí le veviɖe wu vɔnsa ɖekpokpui ci mìwa. Enu ci yí gbele veviɖe nɔ mì wu yí nyi mɔ, mìado “jijɔ ni le emɔ ɖeshaɖe nu.”—Kol. 1:10.

10-11. Nyi yí na Michael wa trɔtrɔwo le yi gbe mɛɔ?

¹⁰ Amɛ sugbɔ le mì mɛ wakɔ vɔnsa ganganwo nɔ wowo nu akpe nɔ Yehowa. Mɛɖewo tashi edɔ kpɛnkpin ciwo wowakɔ le xexeɛ mɛ. Mɛɖewo mi egbla dodo mɔ yewoanyi dɔkunɔ. Ahanke ci mɛɖewo kpla nu so Yehowa nuɔ, wotrɔ lé wonɔnɔ agbe do sa keŋkeŋ. Enu cɛ yí Michael wa nɛ. Wodeji do nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Ékpla karateka hwenu enyi jajɛ. Énu mɔ: “Lé nawɛ asɛnŋ le gbaza mɛ yí nyi enu ci yí nɔnɔ veviɖe nɔŋ hwenɔnu. Vaje hweɖekanuɔ, ŋvakpɔɛ mɔ mɛɖe deli yí asunŋ ji o.” Vɔ ci Michael vatɔ Bibla kplakplaɔ, évajeshi Yehowa susu kudo tamɛsɛnnuwawa nu. (Eha. 11:5) Michael nu so asu koɖo ashi Kunuɖetɔ ciwo yí kpla nu koɖi nu mɔ: “Wodenu nɔŋ kpɔ mɔ nyɛ le mi ekɔn dada gbeɖe o; vɔ wokpɔtɔ kplanɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwiwo koɖoŋ.”

¹¹ Ci Michael kplakpla enu so Yehowa nuɔ, lɔnlɔn ci eɖo ni sɛnkɔŋ doji. Lé Yehowa senɔ vevi do Yi sɛntɔwo nu yí wa dɔ do ji sugbɔ wu. Hwenɔnuɔ, Michael vakpɔɛ mɔ yeɖo awa trɔtrɔwo le ye gbe mɛ. Énu mɔ: “Ŋnya mɔ karateka tatashi agbɔnnu nɔŋ sugbɔ, vɔ ŋnya mɔ nɔ ŋtashiɔ, ajɔ ji nɔ Yehowa yí ŋkando ji mɔ Yehowa sɛnsɛn nyɔ xoxoxo sɔwu ŋɖekpokpui ci nasɔ sa vɔn.” Michael kpɔɛ mɔ nyɔnɔnwi ci yekpɔ nyi enuvevi ɖeka, eyi taɖo elɔn yí wa trɔtrɔ ganganwo le yi gbe mɛ.—Ʒaki 1:25.

12-13. Lé Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ kpedo Mayli nu doɔ?

¹² Bibla sɔ nyɔnɔnwi lɔ sɔ koɖo kaɖigban ɖeka ci yí klɛnkɔ le vinvin mɛ yí sɔ dasɛ kpɛnkpɛnmɛ ci yí le nyɔnɔnwi lɔ nu. (Eha. 119:105; Efe. 5:8) Lé Mawu Nyɔ lɔ kpedo Mayli ci yí so Azerbaijan nu, jeŋ ni sugbɔ. Edalɔ koɖo nɔlɔ dele sɛnsɛn ɖekɛ lɔ mɛ o, dalɔ nyi Enukitɔ yí nɔlɔ le Ʒuifuwo sɛnsɛn mɛ. Énu mɔ: “Ŋdexo nu kpɔ mɔ Mawu li nyao ma o. Gan ŋbiɔnɔ se mɔ: ‘Nyi yí taɖo Mawu wa agbetɔwoɔ? Nyi yí taɖo mɛɖe akpe fun le yi gbe pleŋ mɛ, gan yí agbevase vevi le ezomavɔ mɛɔ?’ Ci amɛwo nunɔ mɔ Mawu yí na enuwo pleŋ jɔnɔɔ, ŋbiɔnɔ nyɛɖeki se mɔ, ‘Mawu adɔ yí agbetɔwo akpekpeɛ fun yí ajɔkɔ ji nia?’”

¹³ Mayli kpɔtɔ jijiɛ ɖoŋci nɔ yi nyɔbiɔsewo. Évakpla Bibla keke trɔ Yehowa Kunuɖetɔ. Énu mɔ: “Ci ŋvakpla Biblaɔ, anyi gbe vanyɔ doji yí ŋkpɔkɔ jijɔ le agbe mɛ. Lé wodre enyɔ lɔwo gɔnmɛ nɔŋ nywiɖe do le Mawu Nyɔ lɔ mɛ na yí ŋvavoŋ le nyɛɖeki mɛ.” Shigbe Mayli nɛɔ, mì pleŋ kannɔfu Yehowa, “Amɛ ci yí yɔ [mì] le vinvin mɛ, mɔ [mìwo] le vayì klɛnklɛn nywi lɔ mɛ.”—1 Piɛ 2:9.

14. Lé mìawɛ yí agbelɔn nyɔnɔnwi lɔ dojiɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi, “ Enubu ciwo mìatɛnŋ asɔ Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ sɔ koɖo.”)

¹⁴ Kpɔwɛ hwɛɖeka kpoŋ mìkpɔ ciwo yí  dasɛ kpɛnkpɛnmɛ ci yí le nyɔnɔnwi lɔ nu. Taŋfuin ao susu tɛnŋ gbeyi ebuwo ji. Nɔ anyɔ ɖe, dawa toto keŋ awa amɛɖekɛnukplakpla yí abu tamɛ kpɔ so susu ciwo yí taɖo èlɔn nyɔnɔnwi lɔ ba? Nɔ nyɔnɔnwi lɔ fɔn yí jɔkɔ ji nɔ mì dojiɔ, ahanke mìajijiɛ enu ciwo yí mìawa asɔ dasɛ mɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ nɛ.

15. Emɔ ɖeka ci ji mìadasɛ le mɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔɔ?

¹⁵ Nɔ mìkplanɔ Bibla koɖo Bibla nukplawemawo gashiagamɛɔ, mìdadasɛ mɔ mìlɔn nyɔnɔnwi lɔ. Nɔ mìle nyɔnɔnwi lɔ mɛ yí ejinjin ɖeeɖe can ɔ, enu sugbɔ kpɔtɔ li yí mìdejeshi o. Jutakpɔxɔ ŋkɔtɔ ci wowa nu mɔ: “Ŋsunyɔwo sugbɔ le xexe cɛ mɛ keke egbɔnnu mɔ nakpɔ nyɔnɔnwi lɔ ajeshi. Èɖo aji veviɖe gbɔxwe akpɔɛ. Nɔ èvakpɔɛɔ, èɖo atekpɔ nɔ ŋgbesɔ bu o. Eyi taɖo ŋgbesɛn Bibla mɛ nyɔnɔnwi ɖeka ji o, kpɔtɔ ajijiɛ ebuwo.” Bibla kplakpla defa o, vɔ enunywi sugbɔ le mɛ yí àkpɔ.

16. Mɔnu ci ɔzannɔ yí sɔ kplanɔ Biblaɔ? (Elododo Wema 2:4-6)

¹⁶ Denyi mì pleŋ yí enuhlɛnhlɛn koɖo  enukplakpla jɔnɔ ji nɔ o. Vɔ Yehowa dokɔ ŋsɛn mì mɔ mìwo le “kpɔtɔ ajijiɛ” enugɔnmɛsese keŋ ase nyɔnɔnwi lɔ gɔnmɛ nywiɖe doji wu. (Hlɛn Elododo Wema 2:4-6.) Nɔ mìje agbla yí wɛni ahan ɔ, mìakpɔnɔ nyɔna sugbɔ. Corey nu mɔ nɔ yehlɛnkɔ Biblaɔ, yesɔnɔ kpukpui ɖeka koŋ keŋ bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Énu mɔ: “Ŋhlɛnnɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔwo pleŋ yí gbehlɛnnɔ kpukpui ciwo yí ca ka koɖi, sɔ kpe niɔ, ŋwanɔ enumɛkuku buwo. . . . Ci ŋwɛni ahan ɔ, ekpedo ŋnu ŋvajeshi enu sugbɔ doji!” Nɔ mɔnu cɛ alo ebu yí mìzannɔ yí sɔ kplanɔ Biblaɔ, mìdadasɛ mɔ nyɔnɔnwi lɔ jeŋ nɔ mì nɔ mìsɔ mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn yí sɔ kplɛni.—Eha. 1:1-3.

17. Woanɔ agbe asɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ gɔnmɛ ɖe? (Ʒaki 1:25)

¹⁷ Vɔ mìnya mɔ nyɔnɔnwi lɔ kplakpla ɖekɛ desun o. Gbɔxwe mìakpɔ nyɔna so mɛɔ, ele mɔ mìanɔ agbe asɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ, yi gɔnmɛ yí nyi mɔ mìawanɔ do enu ciwo mìkplakpla ji. Eyi gbɔxwe nyɔnɔnwi lɔ ana mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. (Hlɛn Ʒaki 1:25.) Lé mìawɛ anya nɔ mìnɔkɔ agbe esɔkɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔɔ? Nɔviŋsu ɖeka nu mɔ mìɖo alenɔ ŋkuvi do mìwoɖekiwo nu yí akpɔ finiwo mìwɛkɔ nywiɖe le koɖo finiwo yí eʒan mɔ mìawa trɔtrɔ le. Apotru Pɔlu nu mɔ: “Nɔ́ a nyi eɖe can ɔ, mì ɖo a kpɔtɔ a yìkɔ ŋkɔ le emɔ ci ji mì le keke va nanɔ evyɛ.”—Fili. 3:16.

18. Nyi yí taɖo mìwanɔ ci ji mìkpe keŋ yí kpɔtɔ “zɔnnɔ zɔnlin le nyɔnɔnwi lɔ” mɛɔ?

¹⁸ Bu tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo mìkpɔnɔ, nɔ mìtekpɔ yí “zɔnnɔ zɔnlin le nyɔnɔnwi lɔ mɛ” ɖa! Mìwo gbe nyɔnɔ doji yí mìgbena eji jɔnɔ Yehowa koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo. (Elo. 27:11; 3 Ʒan 4) Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìalɔn nyɔnɔnwi lɔ yí agbenɔ agbe asɔ koɖo nyɔnɔnwi lɔ.