1. Nyi gbɔjɔgbɔjɔ atɛnŋ awa koɖo mìɔ?

MÌDONƆ go cukaɖawo ŋkeŋke yí donɔ ji le wo mɛ lé mìakpe ji do. Vɔ nɔ mìdegbɔjɔɔ, mìkpannɔŋkɔ mìwo cukaɖawo nywiɖe. Alo? Eyi taɖo mìɖo akpɔ gbɔjɔgbɔjɔ shigbe flafinɔ ci yí atɛnŋ afi kankandoji, edɔngbegbe koɖo jijɔ le mì shi hannɛ. Elododo Wema 24:10 nu mɔ: “Nɔ ègbɔjɔ le vevisese hwenuɔ, ao ŋsɛn aɖe kpɔtɔ.” Ɛɛ, gbɔjɔgbɔjɔ atɛnŋ axɔ ŋsɛn le mì shi keke mìakpanŋkɔ agbemɛ cukaɖawo nywiɖe aglo.

2. Nyiwo yí atɛnŋ ana mìagbɔjɔɔ, yí nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

² Enu sugbɔ atɛnŋ ana mìagbɔjɔ, ɖewo aso xomɛ yí ɖewo aso agogbe. Ðewo yí nyi afɛn ciwo mìwanɔ, sɛnxu ciwo yí mìɖo alo dɔ̀lele. Nɔ mìdexɔ dɔdoashi ci yí mìjikɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ o, alo nɔ amɛwo dexɔkɔ mìwo ŋɛdu lɔ le mìwo nyigbanmama mɛɔ, atɛnŋ ana mìagbɔjɔ hɛnnɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ŋɖewo ciwo mìatɛnŋ awa keŋ akpanŋkɔ gbɔjɔgbɔjɔ.

3. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìaɖo susu nywi do mìwoɖekiwo koɖo mìwo fɛnwo nuɔ?

³ Ale fafɛɖe mɔ mìaɖo susu masɔgbe do mìwoɖekiwo koɖo afɛn ciwo mìwanɔ nu. Eyi taɖo mìtɛnŋ bui mɔ ci mìwa afɛnwoɔ, Yehowa dalɔn mìayi Paradiso lɔ mɛ o. Susu cɛ hanci atɛnŋ anyi afɔku nɔ mì. Lé mìɖo akpɔnɔ mìwo fɛnwo doɔ? Bibla nu mɔ to akpo nɔ Yesu Kristoɔ, “nuvwinwatɔ [agbetɔwo pleŋ] nyi.” (Rɔm. 3:23) Vɔ Yehowa desɔ susu ɖonɔ mìwo fɛnwo ji alo kpɔnɔ emɔ mɔ mìanyi amɛ afɛnmalenuwo o. Ewaɖeɔ, Eda amɛlɔntɔ ci yí ji mɔ yeakpedo mì nu yí enyi. Gbesɔ kpe niɔ, ényi ӡinxodotɔ. Ékpɔkɔ lé mìjekɔ agbla do mɔ mìakpanŋkɔ mìwo  gbɔjɔgbɔjɔwo yí aɖu susu masɔgbe ciwo mìɖonɔ do mìwoɖekiwo nu ji. Égbele gbesɔsɔ yí akpedo mì nu.—Rɔm. 7:18, 19.

4-5. Sɔ koɖo 1 Ӡan 3:19, 20 ɖe, nyi yí kpedo nɔvinyɔnu amɛve lɔwo nu yí wowa ahwa koɖo gbɔjɔgbɔjɔɔ?

⁴ Mìakpɔ Deborah koɖo Maria * kpɔwɛ. Ci Deborah le ɖevihwɛmɛɔ, enu ciwo wowanɔ do nu na ekpɔɛ mɔ woɖe ye kpɔtɔ. Wodekannɔfui ahan o. Eyi taɖo ci eshin ɔ, évaɖo susu dɔndɔn do yiɖeki nu. Nɔ éwa afɛn hwɛhwɛwoɔ, ékpɔɛni mɔ yedatɛnŋ avawa ŋɖe yí anyɔ kpɔ o. Cukaɖa cɛ hanke yí Maria do go. Yi xomumɛtɔwo donɔ ŋkpɛn yi. Eyi taɖo esenɔ le yiɖeki mɛ mɔ yedenyi ŋɖewanu o. Ci exɔ nyɔnɔnwi lɔ keke yí wa ӡinӡindoshimɛ can ɔ, ékpɔɛni mɔ yedeje keke woayɔ ye mɔ Yehowa Kunuɖetɔ o!

⁵ Ele ahan gan, nɔvinyɔnu amɛve cɛwo demi Yehowa sɛnsɛn o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo wodonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí nunɔ le wosekɔ le wowoɖekiwo mɛ ni. (Eha. 55:23) Wovalɔn do ji mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwimɛ nya lé enu ciwo mɛ mìto vayi koɖo susu masɔgbewo kpɔ ŋsɛn do mì ji do. Ci enyi ahan can ɔ, égbekpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ɖewo le mì nu, nɔ mìwoŋtɔwo mìdenya can.—Hlɛn 1 Ӡan 3:19, 20.

6. Lé mɛɖe atɛnŋ ase le yiɖeki mɛ nɔ éwakɔ afɛn ɖe gbɛmɛgbɛmɛɔ?

⁶ Nɔ mɛɖe dokɔ gbla sɛnsinɖe mɔ yeaɖu nɔnɔmɛ dɔndɔn ɖe ji, vɔ yí gbetrɔ wɛ keɔ, átɛnŋ agbɔjɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, enyɔ mɔ mìado hwɛ mìwoɖekiwo hweɖewonu nɔ mìwa nuvɔn. (2 Kor. 7:10) Vɔ mìdeɖo ado hwɛ mìwoɖekiwo ɖoɖu yí abuini mɔ: ‘Nyeŋdenyi ŋɖewanu o. Yehowa atɛnŋ asɔ enu cɛ keŋ gbeɖe go.’ Susu dɔndɔn ŋnɔwo denyi nyɔnɔnwi o yí woatɛnŋ ana mìami Yehowa sɛnsɛn. Ðo ŋwi enyɔ ci mìhlɛn le Elododo Wema 24:10 mɛ: nɔ mìgbɔjɔɔ, mìwo ŋsɛn aɖe kpɔtɔ. Vɔ, “le nyɔ” lɔ kpɔ koɖo Yehowa le gbedodoɖa mɛ keŋ abiɔ sɔsɔke yi. (Ezai 1:18) Nɔ ékpɔ lé ètrɔ jimɛ nyɔnɔnwitɔ doɔ, ásɔ ke eo. Le yi goduɔ, yi hamɛmɛshinshinwo gbɔ. Woado ӡinxo akpedo eo nu yí nagbele nywiɖe le gbɔngbɔnmɛ.—Ӡaki 5:14, 15.

7. Nɔ mìdokɔ gbla mɔ mìawa enu ci yí nyɔ ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo agbɔjɔɔ?

⁷ Jean-Luc ci yí nyi hamɛmɛshinshin le France nu nɔ mɛ ciwo yí dokɔ gbla mɔ yewoami afɛn ɖe wawa mɔ: “Denyi mɛ ci yí dewa afɛn kpɔ yí nyi amɛjɔjɔɛ le ŋmɛ nɔ Yehowa o, vɔ mɛ ci yí ɖenɔ kuku yí trɔnɔ  jimɛ gashiagamɛ nɔ éwa afɛn ɖe yɔ.” (Rɔm. 7:21-25) Eyi taɖo nɔ èdokɔ gbla mɔ yeami afɛn ɖe wawaɔ, ŋgbedonɔ hwɛ eoɖeki o. Ðo ŋwi mɔ mɛɖe datɛnŋ atɔ ashi akɔn le mì mɛ yí amɔ yenyi amɛjɔjɔɛ le ŋkɔ nɔ Mawu o. Mì pleŋ yí ӡan ŋshishikunamɛ ci wodeje nɔ o ci Mawu na mì to tafɛn lɔ ji.—Efe. 1:7; 1 Ӡan 4:10.

8. Nɔ mìgbɔjɔ ɖe, mi gbɔ mìatɛnŋ ayi biɔ kpekpedonu leɔ?

⁸ Mìatɛnŋ anu nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ woado ŋsɛn mì! Woatɛnŋ aɖo to mì nywiɖe nɔ mìjikɔ axo nuxu nɔ wo yí ŋsɛndoamunyɔ ciwo woanu nɔ mì atɛnŋ ana mìakpɔ jijɔ. (Elo. 12:25; 1 Tɛs. 5:14) Nɔvinyɔnu Joy ci yí so Nigéria kpanŋkɔ gbɔjɔgbɔjɔ. Énu mɔ: “Nɔ nɔviwo habɔbɔ cɛ deli sa ɖe, fini naleɔ? Nɔvinyɛ ŋsuwo koɖo nɔvinyɛ nyɔnuwo nyi kpeɖoji mɔ Yehowa ɖonɔ anyi gbedodoɖawo ŋci. Can hɛnnɛɔ, ŋgbekpla lé woado ŋsɛn mɛ ciwo yí gbɔjɔ so wo gbɔ.” Vɔ eɖo anɔ susumɛ nɔ mì mɔ, denyi gashiagamɛ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo atɛnŋ anya hwenu yí mìӡan ŋsɛndoamu o. Eyi taɖo etɛnŋ ӡan mɔ mìayi mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ gbɔ yí anu ni mɔ mìӡan kpekpedonu.

9. Lé Ehajiji Wema 41:3 koɖo 94:19 do ŋsɛn mì doɔ?

⁹ Nu nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu. Nɔ lanmɛ dekɔkɔ nɔ mì o, vevitɔ nɔ mìlé dɔ̀ na nɔ hwenu jinjin ɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìaɖo susu nywi. Ci Yehowa dada dɔ̀ lɔ nɔ mì koɖo enujiŋ le kakacɛ mɛ can ɔ, éfanɔ akɔn nɔ mì yí atɛnŋ ana ŋsɛn ci yí ӡan mì nɔ mìado ji. (Hlɛn Ehajiji Wema 41:3; 94:19.) Le kpɔwɛ mɛ, étɛnŋ cucu mìwo kpena Kristotɔ ɖe yí ava kpedo mì nu le axomɛdɔ ɖewo wawa mɛ alo ayi xwle nu le afimɛ nɔ mì. Étɛnŋ cucu mìwo nɔviwo yí woado gbe ɖaɖa koɖo mì. Alo étɛnŋ na mìɖo ŋwi enyɔ fakɔnnamɛ ɖewo ciwo yí le yi Nyɔ lɔ mɛ, shigbe mɔkpɔkpɔ dojijɔnamɛ ci yí nyi mɔ mìanɔ agbe maɖoafɛn ci mɛ dɔ̀lele koɖo vevisese danɔ le xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ mɛ o.—Rɔm. 15:4.

10. Ci Isang je afɔku ɖe, nyi yí taɖo deci gbɔjɔgbɔjɔ lɔ mɛɔ?

¹⁰ Isang ci yí le Nigéria je afɔku ɖeka ci yí na ekplibɔ. Doto nu ni mɔ yidatɛnŋ agbezɔn zɔnlin ke o. Isang nu mɔ: “Anyi ji gban yí ŋgbɔjɔ.” Vɔ éci gbɔjɔgbɔjɔ lɔ mɛa? Oo! Nyi yí kpedo nuɔ? Isang ɖe mɛ mɔ: “Nyɛ koɖo ashinyɛ demi gbe dodo ɖa nɔ Yehowa koɖo yi Nyɔ lɔ kplakpla gbeɖe o. Mìgbeɖui gligaan mɔ mìadonɔ akpe do enunywi ciwo yí le mì shi ŋci, agbenɔnɔ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ mɔkpɔkpɔ can le mɛ.”

11. Lé Cindy wɛ yí kpɔ jijɔ ci ele dɔ̀ sɛnŋsɛnŋɖeɔ?

¹¹ Wokpɔ dɔ̀lele ɖeka le Cindy ci yí le Mexique nu yí dɔ̀lele lɔ atɛnŋ awui dru. Lé ewɛ yí do jiɔ? Ci wodakɔ dɔ̀ lɔ niɔ, éɖo tajinu mɔ yeaɖenɔ kunu ŋkeŋke. Éŋwlɛ mɔ: “Ci ŋwɛni ahan ɔ, ŋtɛnŋ sɔ susu ɖo mɛbuwo ji sɔwu ci nasɔ susu ɖo edɔ̀ lɔ koɖo vevisese alo lé ŋsekɔ le nyɛɖeki mɛ ji. Lé ŋwɛni do ke: Nɔ ŋxokɔ nuxu koɖo dotowoɔ, ŋbiɔnɔ wowo xomuwo tamɛ se. Eyi ŋbiɔnɔ wo se mɔ nyi yí taɖo wocan edɔ gbɔnnu cɛ ma. Le yi goduɔ, enɔnɔ fafaɖe mɔ maxo nuxu so enyɔ ci yí atɛnŋ ajɔ ji nɔ wo nu. Doto sugbɔ nu mɔ, blaŋblaŋ ɔ, dɔ̀nɔ ɖe debiɔnɔ yewo se mɔ ‘Lé yewofɔn do ma o.’ Yí sugbɔ do akpe nɔŋ ci ŋsɔ ɖe le ji nɔ wo. Ðewo nanɔ wowo mimɛloŋ hɛnnɛ. Eyi  taɖo le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛ mɛ le anyi gbemɛɔ, Yehowa na ŋkpɔ jijɔ sugbɔ keke egbevakpanɔcaŋ hɛnnɛ!”—Elo. 15:15.

12-13. Lé dɔ̀nɔ alo amɛshinshin ɖewo tɛnŋ ɖekɔ kunu doɔ, yí nyi yí to so mɛɔ?

¹² Dɔ̀nɔwo koɖo amɛshinshinwo atɛnŋ agbɔjɔ, ɖo wodetɛnŋ gbewakɔ sugbɔ le sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ o. Ele ahan gan, sugbɔ tɛnŋ ɖekɔ kunu nywiɖe. Le États-Unis ɔ, nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Laurel mlɔ anyi do mashini ci yí na etɛnŋ gbɔnnɔ mɛ na nɔ exwe 37! Kanŋsɛdɔ̀ le nu, wowa dɔ̀ ni zenɛniɖe, yí egbele gbazadɔ̀ sɛnsin ɖeka. Vɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋ cɛwo dena emi kunu ɖeɖe o. Éɖenɔ kunu nɔ dotowo koɖo mɛ ciwo yí va yɔɛni kpɔ le axomɛ. Nyi yí to so mɛɔ? Nɔ ehwe gloɔ, ékpedo amɛ 17 nu yí wovajeshi Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ! *

¹³ Richard ci yí nyi hamɛmɛshinshin le France nu enu ŋtɔŋtɔ ɖeka ci mɛ ciwo yí ci xɔmɛ alo le fini wokpɔnɔ dɔ̀nɔwo ji le atɛnŋ awa. Énu mɔ: “Ŋnu nɔ wo mɔ wo le sɔ mìwo wemawo koɖo enyɔdrawemawo ɖonɔ fini woanɔ yí amɛwo akpɔnɔ wo. Nɔ amɛwo vayikɔ yí kpɔ woɔ, wobiɔnɔ nyɔ se so wo nu. Ecɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu lɔnlɔntɔ ciwo yí datɛnŋ agbewa so axomɛ yi axomɛ o.” Mɛ ciwo yí ci axomɛ atɛnŋ aɖe kunu to lɛta ŋwlɛŋwlɛ koɖo telefonu ji.

14. Kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ ci Davidi ɖo ɖɛ nɔ mìɔ?

¹⁴ Shinshin, lamɛsɛn cukaɖawo alo nubuɖewo tɛnŋ na mìaxɔ edɔ ɖe le hamɛ lɔ mɛ alo le ekán lɔ mɛ aglo. Nɔ mìle nɔnɔmɛ cɛ mɛɔ, mìatɛnŋ akpla nu so Efyɔ Davidi kpɔwɛ mɛ. Ci Davidi ji veviɖe mɔ yeacu Mawu gbedoxɔ lɔ, gan yí Yehowa can mɛbu can ɔ, ékpedo mɛ ci yí wocan nu. Éna shika koɖo gajun sugbɔ ci woasɔ wa dɔ lɔ. Kpɔwɛ nywi ŋtɔteŋ yí Davidi ɖo ɖɛ nɔ mì!—2 Sam. 7:12, 13; 1 Kro. 29:1, 3-5.

15. Lé Hugues ɖu gbɔjɔgbɔjɔ ji doɔ?

¹⁵ Lanmɛsɛn cukaɖawo na nɔviŋsu Hugues ci le France mi sumɔsumɔ shigbe hamɛmɛshinshin nɛ, yí detɛnŋ gbewanɔ edɔ nyɛkuin ɖe le yi xomɛ kpetii o. Éŋwlɛ mɔ: “Le tɔtɔmɛɔ, ŋkpɔɛ mɔ ŋdegbenyi ŋɖewanu o, yí gbɔjɔ haan. Vɔ le yiyimɛɔ, ŋkpɔ mɔ ele veviɖe mɔ nalɔn do ji mɔ ŋdatɛnŋ awa ŋɖewo o, ecɛ na ŋkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Ŋɖui gligaan mɔ ŋdana ta o. Shigbe lé enu cikɔ nɔ Ӡedeɔn koɖo yi mɛ sanŋdi amɛtɔn lɔwo, gan yí wokpɔtɔ le ahwa lɔ ji nɛɔ, nyɛ can, nakpɔtɔ awɛkɔ!”—Koj. 8:4.

16. Nyi mìatɛnŋ akpla so mawudɔlawo kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

 ¹⁶ Mawudɔla egbejinɔtɔwo nyi kpɔwɛ nywi nɔ mì. Le Efyɔ Ashabu cɛkpakpa hwenuɔ, Yehowa yɔ mawudɔlawo mɔ wo le nu wowo susu so lé woaflu Efyɔ vwin Ashabu nu do. Mawudɔla sugbɔ va nu wowo susuwo. Vɔ Mawu can mawudɔla ɖeka yí nu ni mɔ yi susu yí awa dɔ. (1 Efy. 22:19-22) Mawudɔla egbejinɔtɔ kpɛtɛwo gbɔjɔ, taŋfuin yí anukɔ mɔ: ‘Nyi ŋdo aya nɔ nyɛɖeki gbali nɔ maa?’ Susu ɖe deli ci yí dasɛ mɔ wowa ahan o. Mawudɔlawo sɔnɔ wowo ɖekiwo hwe nyɔnɔnwitɔ yí jinɔ mɔ woasɔ bubu pleŋ jo nɔ Yehowa.—Koj. 13:16-18; Enyɔ. 19:10.

17. Nɔ mìdexɔ dɔdoashi ɖe le Yehowa sɛnsɛn mɛ yí ena mìgbɔjɔ ɖe, nyi mìɖo awaɔ?

¹⁷ Mɔnukpɔkpɔ ci yí nyi mɔ Mawu ŋkɔ le mì nu koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ dradra le kpɔtɔ anɔ susumɛ nɔ mì. Nɔ mìxɔ dɔdoashi alo mìdexɔ can ɔ, denyi wowo yí ana mìanyi amɛ vevi nɔ Mawu o. Nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe yí jeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwo gbɔxwe yí mìanyi amɛ veviwo nɔ Yehowa koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nyao. Eyi taɖo do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu nɔ nakpɔtɔ asɔ eoɖeki hwenɔ yí ajeshi sɛnxu nɔ eoɖeki. Bu tamɛ kpɔ so Yehowa sɛntɔ ciwo pleŋ yí le Bibla mɛ yí ɖo amɛɖekisɔsɔhwe koɖo sɛnxujeshinamɛɖeki kpɔwɛ nywiwo. Lɔn asumɔ nɔviowo le emɔ ɖekpokpui ci ji àtɛnŋ awɛ le.—Eha. 138:6; 1 Piɛ 5:5.

18-19. Nɔ amɛwo dexɔkɔ eŋɛnywi lɔ alo nɔ dekpɔkɔ wo le axomɛ ɖe, lé àwɛ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔɔ?

¹⁸ Nɔ amɛwo dexɔkɔ eŋɛnywi lɔ alo nɔ dekpɔkɔ wo le axomɛ ɖe, ena ègbɔjɔnɔ hweɖewonua? Le nɔnɔmɛ cɛ han mɛ ɖe, lé mìawɛ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ dojiɔ? Wonu enu ŋtɔŋtɔ ɖewo ciwo mìatɛnŋ awa do dakavi ci yí nyi “ Lé àwɛ akpɔ jijɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ.” Egbele veviɖe mɔ mìaɖo susu nywi do kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Nyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe?

¹⁹ Kpɔtɔ asɔ susu ɖo Mawu ŋkɔ lɔ koɖo yi Fyɔɖuxu lɔ dradra ji. Yesu nui yi mɛ kɔ petii mɔ, amɛ hwɛɖeka yí akpɔ agbe mɔ lɔ. (Mt. 7:13, 14) Nɔ mìle kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, bubu enyi nɔ mì mɔ mìwakɔ dɔ koɖo Yehowa, Yesu koɖo mawudɔlawo. (Mt. 28:19, 20; 1 Kor. 3:9; Enyɔ. 14:6, 7) Yehowa dɔnnɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoasin  va yiɖeki gbɔ. (Ӡan 6:44) Eyi taɖo nɔ mɛɖe deji mɔ yeaɖo to mìwo ŋɛdu lɔ gbɛɔ, étɛnŋ vaɖo to sɔ.

20. Nyi Ӡeremi 20:8, 9 atɛnŋ akpla mì so ahwa ci mìwakɔ koɖo gbɔjɔgbɔjɔ nuɔ?

²⁰ Mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ so nyɔnuɖɛtɔ Ӡeremi gbɔ. Nyigbanmama ci mɛ eɖenɔ kunu le sɛnŋ haan. Amɛwo zuini yí kuini “le ŋkeke lɔ pleŋ mɛ.” (Hlɛn Ӡeremi 20:8, 9, NWT.) Égbɔjɔ hweɖekanu keke yí ji mɔ yeami kunuɖeɖedɔ lɔ. Vɔ demi o. Nyi yí taɖoɔ? “Yehowa nyɔ lɔ” le shigbe ezo hannɛ le Ӡeremi mɛ yí detɛnŋ ali ɖɛ o! Ecɛ atɛnŋ ajɔ do mì ji, nɔ Mawu Nyɔ lɔ ɖɔ susumɛ koɖo jimɛ nɔ mì. Susu cɛ yí taɖo mìɖo akplanɔ Bibla ŋkeŋke yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. Ecɛ ana mɔ mìakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ doji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí amɛ sugbɔ tɛnŋ ɖo to mì.—Ʒer. 15:16.

21. Nɔ egbenyi ŋɖe yí na mìgbɔjɔ can ɖe, lé mìatɛnŋ aɖu ahwa ci mìwakɔ koɖo gbɔjɔgbɔjɔ ji doɔ?

²¹ Deborah ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ: “Gbɔjɔgbɔjɔ le shigbe ahwawanu sɛnŋ ɖeka ci Satana zankɔ nɛ.” Vɔ Satana hwawanuwo deɖyi ŋɖe le ŋmɛ nɔ Yehowa o. Eyi taɖo nɔ egbenyi ŋɖe yí na ègbɔjɔ can ɔ, ɖe kuku nɔ Yehowa nɔ akpedo eo nu. Ákpedo eo nu yí nakpanŋkɔ ao fɛnwo. Ákpedo eo nu le ao dɔ̀lele lɔ mɛ. Ákpedo eo nu yí naɖo susu nywi do dɔdoashiwo nu le yi sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ. Ágbekpedo eo nu naɖo susu nywi do kunuɖeɖedɔ lɔ nu. Gbesɔ kpe niɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Dao ci yí le jeŋkwimɛ yí anu enu ci yí wakɔ eo ni teŋ. To yi kpekpedonu mɛɔ, àtɛnŋ aɖu ahwa ci èwakɔ koɖo gbɔjɔgbɔjɔ ji.