ENUKPLAKPLA NYƆTA 50
Ðo to lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ gbe
“Wo a se Anyi gbemɛ.”—ƷAN 10:16.
EHAJIJI 3 Wòe Nye Míaƒe Ŋusẽ Kple Míaƒe Mɔkpɔkpɔ
SUSU VEVI LƆ *
1. Susu ɖeka ci yí taɖo Yesu tɛnŋ sɔ yi dokplɔtɔwo sɔ koɖo lɛngbɔwoɔ?
YESU sɔ ekacaca ci yí le yɛ koɖo yi dokplɔtɔwo gblamɛ sɔ koɖo lé lɛngbɔkplɔtɔ koɖo yi lɛngbɔwo gblamɛ nɔnɔ do. (Ʒan 10:14) Lé ewa kpɔwɛ cɛ do sɔgbe. Lɛngbɔwo jeshi wowo kplɔtɔ ɖɛ yí ɖonɔ to yi. Gbeɖekaɔ, emɔzɔntɔ ɖeka kpɔ lé lɛngbɔwo wanɔ nu do. Émɔ: “Mìji mɔ mìaso foto lɛngbɔ ɖekawo yí mìyɔkɔ wo mɔ wo le va mì gbɔ. Vɔ wodeva o, ɖo wodejeshi mìwo gbemɛ o. Eyi mìkpɔ ŋsuvihwɛ lɛngbɔkplɔtɔ ɖeka do axwa yɔ wo yí wokplɔ yɛ do.”
2-3. (a) Lé Yesu dokplɔtɔwo adasɛ mɔ yewoɖokɔ to yi gbe doɔ? (b) Nyi mìakpɔ lé nyɔta cɛ koɖo ci yí akplɔɛdo mɛɔ?
2 Enu ci yí jɔ do emɔzɔntɔ lɔ ji na mìɖo ŋwi enyɔ ciwo Yesu nu so yi lɛngbɔ ciwo yí nyi yi nukplaviwo nu. Énu mɔ: “Wo a se Anyi gbemɛ.” (Ʒan 10:16) Vɔ Yesu le jeŋkwi mɛ yɛ. Lé mìawɛ yí aɖo to yiɔ? Emɔ ɖeka ci ji mìato adasɛ mɔ mìɖokɔ tɔ mìwo Xwetɔ gbemɛ yí nyi mɔ mìawa do enukplamu yi tɔwo ji le mìwo gbe mɛ.—Mt. 7:24, 25.
3 Le nyɔta cɛ koɖo ci yí akplɔɛdo mɛɔ, mìaxo nuxu so Yesu nukplamu ɖewo nu. Shigbe lé mìakpɔɛ nɛɔ, Yesu nu nɔ mì mɔ mìɖo ami ŋɖekatɔwo wawa vɔ yí awa ɖekatɔwo. Ŋkɔtɔɔ, mìakpɔ enu amɛve ciwo lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ nu nɔ mì mɔ mìwo le mi wawa.
‘MÍŊGBECAKA LE MÍWOÐEKIWO MƐ O’
4. Sɔ koɖo Luiki 12:29 ɖe, nyi yí atɛnŋ ana ‘mìacaka le mìwoɖekiwo mɛɔ’?
4 Hlɛn Luiki 12:29. Yesu do ŋsɛn yi dokplɔtɔwo mɔ ‘woŋgbecaka le wowoɖekiwo mɛ’ so enu ci wudo wo le agbe mɛ nu o. Mìnya mɔ nunya le Yesu nyɔ cɛwo mɛ yí wosɔgbe. Mìjinɔ mɔ mìawa do wo ji, vɔ hweɖewonuɔ, egbla koɖo kɔn enyinɔ nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ?
5. Nyi yí taɖo mɛɖewo tɛnŋ lo nu kpɔ so enu ci woʒan le agbe mɛ nuɔ?
5 Mɛɖewo tɛnŋ lokɔ nu kpɔ so enu ci woaɖu, enu ci woado koɖo fini woadɔn nu. Wotɛnŋ le eju ci yí je abɔ mɛ yí egbɔnkɔnu nɔ wo mɔ woakpɔ dɔ awa. Etɛnŋ gbɔnkɔnu nɔ wo mɔ woakpɔ ho akpɔ wowo xomumɛtɔwo ʒanwo gbɔ. Alo mɛ ci yí kpɔnɔ xomu lɔ ʒanwo gbɔ ku yí eho dele xomu lɔ mɛ tɔ kpɛtɛwo shi o. COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ tɛnŋ dɔ yí edɔ dahɛn nɔ amɛ sugbɔ. (Ŋun. 9:11) Nɔ enu cɛ hanwo ɖe yí jɔjɔ do mì ji alo mìtokɔ cukaɖa bu ɖewo mɛ ɖe, lé mìawɛ awa do Yesu nukplamu ci yí mɔ mìwo le mi enu lolo kpɔ jiɔ?
6. Dre enu ci yí jɔ do apotru Piɛ ji gbeɖeka.
6 Gbeɖekaɔ, apotru Piɛ koɖo apotru kpɛtɛwo le tɔjihun ɖeka mɛ le Galile xu ji hwenu jihɔnshi ɖeka bla. Eyi wokpɔ Yesu zɔn gbɔgbɔ to axu lɔ ji. Piɛ nu mɔ: “Axwetɔ, nɔ́ nyi Eo yɔ ɔ, na emɔ ŋ nɔ ma zɔn zɔnlin toto eshi lɔ ji yí a va Eo gbɔ.” Ci Yesu yɔɛ mɔ yɛ le “va” ɔ, Piɛ to le tɔjihun lɔ mɛ yí “zɔn zɔnlin toto eshi lɔ ji yí je ŋkɔ Yesu gbɔ.” Do jeshi enu ci yí jɔ kplɔɛdo. “Ci yí e kpɔ mɔ ayaxoxo lɔ le eŋsɛnkɔ doji ɔ, vɔnvɔn lé Piɛ. Eyi ci yí e tɔ eshi gɔnmɛ yìyì ɔ, é do axwa mɔ, ‘Axwetɔ, hwlɛn ŋ gan!’” Yesu do alɔ ɖaɖa yí hwlin gan. Ele veviɖe mɔ mìaɖo ŋwi mɔ Piɛ kpe ji yí zɔn zɔnli toto eshi lɔ ji hwenu esɔ yi ŋkuviwo ɖo Yesu ji truɖuɖu. Vɔ ci Piɛ tɔ jihɔnshi lɔ kpɔkpɔɔ, étɔ vɔnvɔn keke tɔ shi gɔnmɛ yiyi.—Mt. 14:24-31.
7. Nyi mìatɛnŋ akpla so Piɛ kpɔwɛ lɔ mɛɔ?
7 Mìatɛnŋ akpla nu so Piɛ kpɔwɛ lɔ mɛ. Ci Piɛ to le tɔjihun lɔ mɛ yí sɔ afɔ do eshi lɔ jiɔ, debu kpɔ mɔ jihɔnshi lɔ ana yeatɔ vɔnvɔn keke atɔ gɔnmɛ yiyi o. Éji mɔ yeakpɔtɔ azɔnzɔn zɔnlin to eshiɛ ji keke avaɖo Yesu gbɔ. Vɔ ci dekpɔtɔ sɔ ŋkuviwo ɖo Yesu jiɔ, vɔnvɔn li. Egbɛɔ, mìdatɛnŋ zɔn to eshi ji o, vɔ mìdokɔ go xɔse dodokpɔwo. Nɔ mìmi ŋkuvi sɔsɔ ɖo Yehowa koɖo yi gbeɖuwo jiɔ, mìatɔ eshi gɔnmɛ yiyi le gbɔngbɔn mɛ. Eyi taɖo nɔ cukaɖa ci mɛ mìtokɔ sɛnŋ shigbe jihɔnshi nɛ can ɔ, mìɖo akpɔtɔ asɔ susu ɖo Yehowa ji truɖuɖu yí anya mɔ yɛɖo nujikpekpe yí akpedo mì nu. Lé mìaɖeŋ awɛ doɔ?
8. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìdalokɔ nu kpɔ ɖoɖu so mìwo ʒanwo nuɔ?
8 Mìdeɖo alokɔ nu kpɔ so mìwo cukaɖawo nu o, vɔ mìɖo aɖoŋ do Yehowa nu. Ðo ŋwi mɔ mìwo Da amɛlɔntɔ Yehowa ɖo gbe mɔ yeana mì enu ciwo yí wudo mì, nɔ mìsɔ gbɔngbɔnmɛnuwo ɖo texwe ŋkɔtɔ. (Mt. 6:32, 33) Éwanɔ do gbeɖu cɛ ji tɛgbɛɛ. (2 Ese. 8:4, 15, 16; Eha. 37:25) Nɔ Yehowa kpɔnɔ xeviwo koɖo flawawo jiɔ, kankandoji li mɔ mìdeɖo alo nu kpɔ so enu ci mìaɖu alo enu ci mìado nu o! (Mt. 6:26-30; Fili. 4:6, 7) Shigbe lé lɔnlɔn dɔ yí jila amɛlɔntɔwo nanɔ enu ciwo yí wudo wowo viwo nɛɔ, ahanke lɔnlɔn dɔ yí mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ wɛni nɔ mì nɛ. Ɛɛ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ale bu nɔ mì!
9. Nyi mìatɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do asu koɖo ahi ɖeka jiɔ?
9 Mìakpɔ kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé Yehowa atɛnŋ akpɔ mìwo ʒanwo gbɔ nɔ mì do. Asu koɖo ashi mɔɖetɔ ɖekawo ku wowo hun xoxui lɔ gaxoxo ɖeka nu le ji keŋ sɔ nɔvinyɔnu ɖekawo le bexujitɔwo kpamɛ yi bɔbɔ. Nɔviŋsu lɔ ɖe mɛ mɔ: “Ci bɔbɔ lɔ kpaɔ, mìyɔ nɔvinyɔnu lɔwo mɔ wo le va nɔ mìayi ɖu nu, vɔ mìvado jeshi mɔ ŋɖekɛ dele axwe lɔ mɛ o.” Nyi yí jɔ kplɔɛdoɔ? Nɔviŋsu lɔ nu mɔ: “Hwenu mìɖo axomɛɔ, mìkpɔ godu gangan amɛve le mìwo hɔn ŋkɔ. Mìdenya mɛ ci yí sɔ wo da do nɔ o. Yehowa le bu nɔ mì hwenɔnu.” Gabumɛɔ, asu koɖo ashi lɔ hun dahɛn. Eyi wozannɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ, vɔ eho deli woadraɛ do o. Wosɔ ehun lɔ yi dradrado gbe keŋ akpɔ mɔ nɛni woaxɔ ma. Eyi ŋsu ɖeka va yí biɔ se mɔ: “Mi tɔ yí nyi ehun cɛɔ?” Nɔviŋsu lɔ mɔ ye tɔye yɔ, yí yeji mɔ yeadraɛ do. Ŋsu lɔ ɖo ŋci mɔ: “Nyɔ ŋnɔ yɛnyi nyɔ ɖe go. Ashinyɛ jijiɛ ehun cɛ hanci ci yí aɖo shiŋmɛ cɛ pɛpɛpɛ. Nɛni àsɛɔ?” Nɔviŋsu lɔ sa ehun lɔ nɔ ŋsu lɔ, yí eho lɔ sun ehun bu xwlexwle nɔ wo. Nɔviŋsu lɔ nu mɔ: “Eji jɔ mì sugbɔ le ŋkeke lɔ vɔvɔnu. Mìnya mɔ denyi xevi sɔ koɖo kpe nu yɔ o. Yehowa yí do alɔ mì ahan nɛ.”
10. Lé Ehajiji Wema 37:5 do ŋsɛn mì mɔ mìwoŋgbelokɔ nu kpɔ so ŋcilan mɛ ʒanwo nu doɔ?
10 Nɔ mìɖo to lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ yí mi enu lolo kpɔ ɖoɖu so mìwo ʒanwo nuɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ana mì enu ci yí wudo mì. (Hlɛn Ehajiji Wema 37:5; 1 Piɛ 5:7) Bu tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo woyɔ le mamamɛ 5 tɔ mɛ nu. Keke je hwecɛnuɔ, Yehowa tɛnŋ zan xomutatɔ alo mìwo dɔmɛga nɔ akpedo mì nu mìakpɔ enu ciwo ʒan mì. Nɔ xomutatɔ lɔ detɛnŋ kpe ji yí nana ŋɖuɖu xomu lɔ alo edɔ dahɛn nɔ mìɔ, Yehowa akpɔ enu ciwo wudo mì gbɔ to emɔ ɖe ji kokoko. Mìɖo akando enyɔ cɛ ji. Ecɛyɛɔ, mína mìakpɔ nubu ci yí lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le mi wawa.
“MÍ ŊGBE ÐO KOJO NƆ MƐBUWO” O
11. Sɔ koɖo Matie 7:1, 2 ɖe, nyi Yesu mɔ mìwo le mi wawaɔ, yí nyi taɖo ecɛ wawa tɛnŋ gbɔnnuɔ?
11 Hlɛn Matie 7:1, 2. Yesu nya mɔ blaŋblaŋ ɔ, agbetɔ nuvɔnmɛwo sɔ susu ɖonɔ mɛbuwo fɛnwo ji. Ecɛ yí dɔ enu mɔ: “Mí ŋgbe ɖo kojo nɔ mɛbuwo . . . . o.” Mìtɛnŋ jekɔ agbla veviɖe mɔ mìami kojo ɖoɖo nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo. Vɔ, de gashiagamɛ yí enyinɔ ahan nɔ mì o. Nɔ mìkpɔ mɔ mìvatonɔ nyɔ hweɖewonuɔ, nyi mìɖo awaɔ? Mìɖo aɖo to Yesu, yí aje agbla veviɖe keŋ ami kojo ɖoɖo mɛbuwo.
12-13. Lé tamɛbubukpɔ so lé Yehowa kpɔ Davidi do akpedo mì nu mìami kojo ɖoɖo mɛbuwoɔ?
12 Mìatɛnŋ akpɔ nyɔna nɔ mìbu tamɛ kpɔ so Yehowa kpɔwɛ nu. Ésɔ susu ɖonɔ enunywi ci yí le agbetɔwo mɛ ji. Bu tamɛ kpɔ so lé ewa nu do Efyɔ Davidi ci yí wa nuvɔn ganganwo nu. Nuvɔn ciwo ewa ɖewo ke: éwa hashi koɖo Baceba yí wu asuɔ xu ji. (2 Sam. 11:2-4, 14, 15, 24) Ecɛ wɛ mɔ Davidi do vevisese nɔ yiɖeki koɖo yi xomu lɔ, vevitɔ ashiɛ kpɛtɛwo. (2 Sam. 12:10, 11) Le hweɖekanuɔ, Davidi dekando Yehowa ji keŋkeŋ o, ɖo édɔ mɔ wo le hlɛn ŋsu ciwo yí yinɔ ahwa le Izraɛli, vɔ kpɔ Yehowa dedɔ edɔ cɛ yi o. Etɛnŋ nyi mɔ egoyiyi koɖo kankando ahwakɔn gangan ci yí le shi ji yí dɔ ewa han. Nyi yí to so mɛɔ? Edɔ̀vɔn ɖeka wu Izraɛlivi ciwo ayi 70000 han!—2 Sam. 24:1-4, 10-15.
13 Nɔ èle agbe le Izraɛli hwenɔnu ɖe, lé àkpɔ Davidi doɔ? Àdo hwɛ yi yí amɔ Yehowa deɖo gbe aku ŋshishi nia? Yehowa dekpɔɛ do ahan ji o. Ésɔ susu ɖo lé Davidi nɔ gbeji ni le yi gbe mɛ pleŋ koɖo lé etrɔ ji mɛ nyɔnɔnwitɔ ji. Eyi taɖo Yehowa sɔ nuvɔn gangan cɛwo ki. Yehowa nya mɔ Davidi lɔn ye sugbɔ yí ji mɔ yeawa enu ci yí nyɔ. Dejɔ ji nɔ eo mɔ enywi tɔxuwo ji yí Mawu sɔ susu ɖonɔ nɔ mì ba?—1 Efy. 9:4; 1 Kro. 29:10, 17.
14. Nyi yí akpedo Kristotɔwo nu woami kojo ɖoɖo amowoɔ?
14 Yehowa dekpɔnɔ emɔ mɔ mìanyi amɛkpekpewo o, eyi taɖo mìwo can mìdakpɔ emɔ mɔ mɛbuwo anyi amɛkpekpewo o, mìɖo akpɔnɔ enywi tɔxu nɔ wo. Ele fafɛɖe mɔ mìakpɔnɔ afɛntɔxuwo nɔ mɛbuwo yí anunɔ nyɔ so wo nu. Vɔ, mɛ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ tɛnŋ kpɔnɔ nɔvi ɖewo fɛn gan yí akpɔtɔ ale nywiɖe koɖo wo. Ekpexɔafi ɖe ci yí xo ɖyi datɛnŋ klɛn nywiɖe o, vɔ amɛnyaŋɖɛ nyanɔ mɔ nɔ woklɔɛ yí drɛ do nywiɖeɔ, yɛavanya kpɔkpɔ. Shigbe Yehowa koɖo Yesu nɛɔ, mìɖo akpɔnɔ nu zeto enu ci mɛɖe nyi le agogbe nu yí akpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le amowo shi.
15. Lé tamɛbubu so amowo nɔnɔmɛwo nu atɛnŋ akpedo mì nu mìami hwɛ dodo woɔ?
15 Sɔ kpe nɔ susu sɔsɔ ɖo mɛbuwo nɔnɔmɛ nywiwo jiɔ, nyi yí agbekpedo mì nu mìdadonɔ hwɛ mɛbuwoɔ? Tekpɔ abunɔ tamɛ kpɔ so lé agbe lɔ le do nɔ wo nu. Kpɔ kpɔwɛ cɛ ɖa. Gbeɖekaɔ, Yesu kpɔ wamɛnɔ kposhu ɖeka le gbedoxɔ mɛ yí esɔkɔ eho nyɛkuin amɛve ciwo yí denyi ŋɖe kpetii o dada do dakavi lɔ mɛ. Debiɔ se mɔ, nyi yí taɖo nyɔnu cɛ desɔ eho sugbɔ do mɛ ma o. Yesu desɔ susu ɖo eho ci nyɔnu kposhu lɔ na ji o, vɔ enu ci yí dɔ kposhu cɛ na nu lɔ koɖo lé enu lɔwo le do ni le agbe mɛ ji yí esɔ susu ɖo. Ékanfui mɔ yɛna enu ci ji ekpe.—Luiki 21:1-4.
16. Nyi àtɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do Veronica ji mɛɔ?
16 Enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu Veronica ji dasɛ enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ, mìabunɔ tamɛ kpɔ so enu ciwo mɛ amowo tokɔ le agbe mɛ nu. Éle hamɛ ɖekɛ mɛ koɖo nɔvinyɔnu ɖeka ci yí hɛnkɔ eviɛ ŋsuvi yiɖekɛ. Veronica nu mɔ: “Ewa nɔŋ shigbe mɔ nɔvinyɔnu lɔ koɖo eviɛ devanɔ bɔbɔwo koɖo kunuɖegbe blaŋblaŋ hannɛ. Ecɛ wɛ mɔ ŋdesɔ ŋkuvi nywi kpɔnɔ wo o. Vɔ ŋvayi kunuɖegbe koɖo nɔvinyɔnu lɔ. Énu nɔŋ mɔ ye viye le susumɛdɔ̀ ɖeka yí edonɔ ŋmavui nɔ ye. Éwakɔ ci ji ekpe nɔ wo koɖo ve lɔ akpɔtɔ ale nywiɖe le ŋcilan mɛ koɖo gbɔngbɔn mɛ. Ðevi lɔ dɔ̀ yí na mɔ hweɖewonuɔ, éyinɔ bɔbɔ le hamɛ bu mɛ.” Veronica cu ta nɔ nyɔ lɔ mɔ: “Ŋdebui kpɔ gbeɖe mɔ nɔvinyɔnu lɔ tokɔ cukaɖa ŋtɔ́ mɛ o. Ecɛyɛ ɔ, ŋvalɔn nɔvinyɔnu lɔ yí donɔ bubu yi nu sugbɔ nɔ enu ciwo pleŋ ewanɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ.”
17. Nyi Ʒaki 2:8 nu nɔ mì mɔ mìwo le waɔ, yí lé mìawɛ doɔ?
17 Nyi mìɖo awa nɔ mìkpɔ mɔ mìdonɔ hwɛ mìwo kpena xɔsetɔ ɖeɔ? Ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ mìɖo alɔn mìwo nɔviwo. (Hlɛn Ʒaki 2:8.) Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ji mɛ yí aɖe kuku ni mɔ yɛ le kpedo mì nu mìami ehwɛ dodo amowo. Mìatɛnŋ awa nu asɔ koɖo mìwo gbedoɖaɖawo nɔ mìyi mɛ ci yí mìdonɔ hwɛ sa gbɔ keŋ akan seŋ koɖi. Ecɛ akpedo mì nu mìajeshi ɖɛ nywiɖe wu. Mìatɛnŋ ayɔɛ nɔ ayi kunuɖegbe koɖo mì alo nɔ ava ɖu nu koɖo mì. Nɔ mìjekɔshi mìwo nɔvi lɔ doji nywiɖeɔ, mìatɛnŋ aje agbla asran Yehowa koɖo Yesu kpɔwɛ keŋ akpɔnɔ enywi tɔxu ni. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìɖokɔ to ese ci yí lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ do nɔ mì mɔ mìwo le mi kojo ɖoɖo nɔ amowo.
18. Nyi mìawa asɔ dasɛ mɔ mìɖokɔ to lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔɔ?
18 Shigbe lé lɛngbɔwo ɖonɔ to wowo kplɔtɔ gbemɛ nɛɔ, ahanke Yesu dokplɔtɔwo ɖokɔ to yi gbemɛ nɛ. Nɔ mìdo gbla veviɖe yí mi enu lolo kpɔ so enu ciwo wudo mì nu yí mi kojo ɖoɖo mɛbuwoɔ, Yehowa koɖo Yesu acu shi do mìwo gblajejewo ji. Nɔ “lɛngbɔha hwɛhwɛ” alo ‘lɛngbɔ buwo’ mɛ mìle can ɔ, mína nɔ mìayi ji yí aɖokɔ to lɛngbɔkplɔtɔ nywitɔ lɔ. (Luiki 12:32; Ʒan 10:11, 14, 16) Le nyɔta ci yí kplɔɛdo mɛɔ, mìakpɔ enu amɛve ci Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ woɖo awa.
EHAJIJI 101 Mina Míawɔ Dɔ Le Ðekawɔwɔ Me
^ par. 5 Ci Yesu nu mɔ ye lɛngbɔwo ase ye gbeɔ, nu énunuɔ mɔ ye nukplaviwo aɖo to ye nukplamuwo yí awa do wo ji le wowo gbe mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so Yesu nukplamu amɛve nu. Wowo yí nyi woami enu lolo kpɔ so gbɛmɛnuwo nu yí ami kojo ɖoɖo mɛbuwo. Mìakpɔ lé mìawɛ yí awa do nukplamu cɛwo ji.
^ par. 51 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Edɔ dahɛn nɔ nɔviŋsu ɖeka, eho keke ɖe degbele shi asɔ kpɔ yi xomu ji o, eyi taɖo eɖo aji axwe kleŋ bu ci mɛ woanɔ. Ele fafɛɖe mɔ nɔvi cɛ atɔ enu lolo kpɔ so enu ciwo yí wɛkɔ nu keke aŋlɔbe Mawu sɛnsɛn.
^ par. 53 FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔviŋsu ɖeka ji gamɛ gbɔxwe yí va bɔbɔ. Vɔ éɖo nɔnɔmɛ nywiwo, éɖekɔ avomɛ kunu, ékpekɔdo amɛshinshin ɖeka nu yí drakɔ Fyɔɖuxuxɔ mɛ do nɔ ale mɛmiɖe.