1-2. Sɔ koɖo Matie 5:11 ɖe, lé mìɖo akpɔnɔ tetekpɔwo doɔ?

YESU ɖo gbe nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ woakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ. Vɔ égbekanxle mɛ ciwo yí luin mɔ woado go tetekpɔwo. (Mt. 10:22, 23; Luiki 6:20-23) Eji jɔjɔ mì mɔ mìnyi Yesu Kristo nukplaviwo. Vɔ nɔ mìwo xomumɛtɔwo tekɔkpɔ mɔ yewoaxe mɔ nɔ mì nɔ mìami Yehowa sɛnsɛn, nɔ acɛkpakpawo cikɔ yumɛ nɔ mì alo nɔ dɔmɛkpena alo suklukpenawo tekɔkpɔ mɔ yewoaӡin mì ji nɔ mìawa enudɔndɔn ɖe ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ? Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so enu cɛwo nuɔ, mìatɛnŋ atɔ enulolokpɔ.

² Amɛ sugbɔ dekpɔnɔ yumɛcici mɔ yɛnyi jijɔ nyɔ ɖe o. Ele ahan gan, susu ci yí Mawu Nyɔ lɔ mɔ mìwo le ɖo do nu nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu nukplavi Ӡaki ŋwlɛ mɔ, nɔ mìle tetekpɔwo mɛɔ, mìwoŋgbe gbɔjɔ o, vɔ mìwo le kpɔ jijɔ. (Ӡaki 1:2, 12) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu mɔ mìwo le kpɔ jijɔ nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì can. (Hlɛn Matie 5:11.) Lé mìawɛ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ mìle tetekpɔwo mɛ can ɔ? Mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ nɔ mìgbeje susu ɖewo le wema ci Ӡaki ŋwlɛ ɖaɖa Kristotɔ ŋkɔtɔwo mɛ. Doŋkɔɔ, mína mìakpɔ cukaɖa ciwo Kristotɔ cɛwo do go.

3. Ci Ӡaki trɔ Yesu nukplavi dejinjin ɖe, nyi yí jɔɔ?

³ Ci Yesu nɔviɛ Ӡaki vatrɔ yi nukplaviɔ, dejinjin o, wotɔ yumɛ cici nɔ Kristotɔ ciwo yí le Ӡerusalɛmu. (Edɔ. 1:14; 5:17, 18) Yí ci wowu Yesu nukplavi Etiɛniɔ, Kristotɔ sugbɔ shi le jugan lɔ mɛ yí “yi Ӡude koɖo Samari nutwiwo mɛ;”  le vɔvɔnuɔ, woyi keke Shipru koɖo Antiɔshi ɖi. (Edɔ. 7:58–8:1, NWT; 11:19) Edasɛ mɔ, nukplavi lɔwo to nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ sugbɔ mɛ. Ele ahan gan, woje agbla veviɖe yí dra eŋɛnywi lɔ le fiɖekpokpui ci woyi, yí woɖo hamɛwo le Rɔma Cɛkpakpa lɔ mɛ pleŋ. (1 Piɛ 1:1) Vɔ hwenu sɛnŋsɛnŋ buwo gbele te kpɔ wo le ŋkɔ.

4. Tetekpɔ bu ciwo mɛ Kristotɔ ŋkɔtɔwo toɔ?

⁴ Kristotɔ ŋkɔtɔwo do ji le tetekpɔ sugbɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, exwe 50 han K.H. ɔ, Rɔma Fyɔ Klodu do se mɔ, Ӡuifuwo pleŋ le so le Rɔma. Eyi taɖo Ӡuifu ciwo yí trɔ Kristotɔwo ɖo aso le wowo xwewo keŋ ayi ci fibuwo. (Edɔ. 18:1-3) Le exwe 61 han K.H. ɔ, apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ wozunɔ ye kpena Kristotɔwo le jugbaja, wocu wo do gakpamɛ yí fi wowo nuwo. (Ebre. 10:32-34) Yí shigbe lé ejɔ do amɛwo ji nɛɔ, Kristotɔwo je abɔ yí gbele dɔ̀.—Rɔm. 15:26; Fili. 2:25-27.

5. Nyɔbiɔse ciwo mìakpɔ ɖoŋci nɔɔ?

⁵ Ci Ӡaki ŋwlɛ yi lɛta lɔ doŋkɔ nɔ exwe 62 K.H. ɔ, énya tetekpɔ ciwo mɛ nɔviɛ ŋsu koɖo nɔviɛ nyɔnuwo tokɔ nywiɖe. Yehowa dasɛ emɔ nɔ Ӡaki nɔ aŋwlɛ nukplamu nywiwo ɖaɖa Kristotɔ cɛwo. Nukplamu lɔwo akpedo wo nu woakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ wotokɔ tetekpɔwo mɛ can. Mína nɔ mìagbeje Ӡaki wema lɔ mɛ keŋ akpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo: Jijɔ ci nu yí Ӡaki ŋwlɛ nu soɔ? Nyi yí atɛnŋ ana Kristotɔ ɖe dagbekpɔnɔ jijɔɔ? Yí lé nunya, xɔse koɖo edɔngbegbe atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ mìle tetekpɔ ɖekpokpui mɛ can ɔ?

6. Sɔ koɖo Luiki 6:22, 23 ɖe, nyi yí taɖo Kristotɔ ɖe atɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ etokɔ tetekpɔwo mɛɔ?

⁶ Amɛwo tɛnŋ bui mɔ, nɔ yewole lanmɛsɛn mɛ, eho sugbɔ le yewo shi yí fafa le yewo xomu mɛɔ, eyi gbɔxwe yewoatɛnŋ akpɔ jijɔ. Vɔ jijɔ ci nu Ӡaki ŋwlɛ nu so nyi Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn kpaxwe ɖe yí denɔ te do nɔnɔmɛ ciwo mɛ mìtokɔ le agbemɛ ji o. (Gal. 5:22) Kristotɔ ɖe atɛnŋ akpɔnɔ jijɔ adodwi nɔ énya mɔ ye nu kpe nɔ Yehowa yí yesrannɔ Yesu kpɔwɛ. (Hlɛn Luiki 6:22, 23; Kol. 1:10, 11) Shigbe lé kaɖigban boshi xenɔ mɔ nɔ aya koɖo eshi yí ezo lɔ kpɔtɔ jenɔ nɛɔ, ahanke Kristotɔwo atɛnŋ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ ŋɖe jɔkɔ le wowo gbemɛ can. Le kpɔwɛnyɔnunu mɛ, nɔ mìlé dɔ̀ alo eho dɛn mì can ɔ, ezo lɔ decinɔ o. Nɔ amɛwo kokɔ mì alo nɔ mìwo xomumɛtɔwo alo mɛbuwo cikɔ yumɛ nɔ mì can ɔ, ezo lɔ deɖenɔ kpɔtɔ o. Ewaɖeɔ, hweɖekpokpuinu ci wocikɔ yumɛ nɔ mì yí tekɔkpɔ mɔ yewoaci zo lɔɔ, eyi mìkpɔnɔ jijɔ doji. Tetekpɔ ciwo mɛ mìtonɔ do mìwo xɔse ŋci dasɛ mɔ mìnyi Kristo nukplavi adodwiwo. (Mt. 10:22; 24:9; Ӡan 15:20) Eyi taɖo Ӡaki ŋwlɛ mɔ: “Mí kpɔ jijɔ adodwitɔ gacimɛ yí dodokpɔ hamɛhamɛwo a va mí ji.”—Ӡaki 1:2.

7-8. Nɔ mìtokɔ tetekpɔwo mɛ ɖe, lé mìwo xɔse vanɔnɔɔ?

⁷ Ӡaki gbenu susu bu ci yí taɖo Kristotɔwo lɔnnɔ mɔ yewoado ji nɔ tetekpɔ lɔwo sɛnŋ ɖeeɖe can. Émɔ: “Míwo xɔse dodokpɔ hɛnnɔ ejidodo va.” (Ӡaki 1:3) Mìatɛnŋ asɔ tetekpɔ lɔwo sɔ koɖo ezo ci wozan yí sɔ cunɔ ewi. Nɔ ewi lɔ xɔ zo keke vafaɔ, ésɛnnɔŋ doji. Ahanke nɔ mìdo ji le tetekpɔwo mɛɔ, mìwo xɔse sɛnnɔŋ doji nɛ. Enu cɛ yí dɔ Ӡaki ŋwlɛ mɔ: “Ejidodo lɔ ɖo gbe awa edɔ yitɔ dediɖe, gbɔxwe nɔ mí a shin yí a nyi enu kpɛnkpin, yí enu ɖe da hwe do mí o.” (Ӡaki 1:4) Nɔ mìkpɔ mɔ mìwo tetekpɔwo na mìwo xɔse sɛnŋ dojiɔ, mìatɛnŋ ado ji le wo mɛ koɖo jijɔ.

⁸ Le lɛta ci Ӡaki ŋwlɛ mɛɔ, égbenu ŋɖewo ciwo atɛnŋ ana mìdakpɔ jijɔ o. Cukaɖa ciwo yɔɔ, yí lé mìawɛ aɖu wo jiɔ?

9. Nyi yí taɖo mìӡan nunyaɔ?

⁹ Cukaɖa lɔ: Nɔ mìdan enu ci mìawa. Nɔ mìtokɔ tetekpɔ mɛɔ, mìjinɔ mɔ Yehowa le kpedo mì nu nɔ mìawa cancan ciwo yí ajɔ ji ni. Mìgbejinɔ mɔ woawa nywi nɔ nɔviwo yí agbekpedo mìwoŋtɔwo nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji nɔ Yehowa. (Ӡer. 10:23) Mìӡan nunya gbɔxwe anya enu ci mìawa koɖo nyɔ ci mìɖo anu nɔ mɛ  ciwo yí cikɔ yumɛ nɔ mì. Nɔ mìdan enu ci mìawaɔ, mìtɛnŋ gbɔjɔ yí mìwo jijɔkpɔkpɔ tɛnŋ bu blaŋ.

10. Nɔ nunya hwedo mì ɖe, nyi Ӡaki 1:5 nu mɔ mìwo le waɔ?

¹⁰ Lé mìaɖu ji do: Biɔ nunya Yehowa. Gbɔxwe mìado ji le tetekpɔwo mɛ koɖo jijɔɔ, mìɖo abiɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ doŋkɔ mɔ yɛ le na nunya ci mìӡan yí asɔ gbeta nywiwo mì. (Hlɛn Ӡaki 1:5, NWT.) Lé mìɖo awa nu do nɔ ewa nɔ mì mɔ Yehowa deɖo mìwo gbedodoɖa ŋci zeɖeka kakaɔ? Ӡaki mɔ mìwo le “kpɔtɔ abiɔnɔ” Mawu. Nɔ mìkpɔtɔ biɔnɔ nunya Yehowaɔ, dave nu o. Dado dɔmɛzi do mì o. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí biɔ nunya ci mìasɔ do ji le tetekpɔwo mɛ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛɔ, “énanɔ [mì] koɖo xomɛvu”. (Eha. 25:12, 13) Ékpɔnɔ tetekpɔ ciwo mɛ mìle, mìwo nu kunɔ lanmɛ ni yí eji veviɖe mɔ yeakpedo mì nu. Ecɛ na mìkpɔnɔ jijɔ sugbɔ! Vɔ, lé Yehowa nanɔ nunya mì doɔ?

11. Nubu ci mìɖo awa yí aɖo nunyaɔ?

¹¹ Yehowa nanɔ nunya mì to yi Nyɔ lɔ ji. (Elo. 2:6) Gbɔxwe mìakpɔ nunya cɛɔ, mìɖo akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo Bibla nukplawemawo. Vɔ mìdakpla enu lɔwo kpoŋ o. Mìɖo azan Mawu nunya lɔ le mìwo gbenɔnɔ mɛ yí awanɔ do yi nukplamuwo ji. Ӡaki ŋwlɛ mɔ: “Míwanɔ do enyɔ lɔ ji, yí míŋgbenyi nyɔsetɔwo ɖekɛ” o. (Ӡaki 1:22, NWT) Nɔ mìwanɔ do Mawu nukplamu jiɔ, mìvanyinɔ amɛ fafawo, nugɔnmɛsetɔwo, koɖo ŋshishikunamɛtɔwo doji. (Ӡaki 3:17) Nɔnɔmɛ cɛwo kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ yí gbekpɔtɔ kpɔnɔ jijɔ.

12. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìanya Bibla nywiɖeɔ?

¹² Mawu Nyɔ lɔ le shigbe weni nɛ. Ékpenɔdo mì nu mìnyanɔ enu ci mìɖo  awa nywiɖe koɖo lé mìawɛ do. (Ӡaki 1:23-25) Le kpɔwɛ mɛ, ci mìkpla Mawu Nyɔ lɔ ɖegbɔɔ, mìtɛnŋ do jeshi mɔ mìɖo aɖu mìwo dɔmɛzi ji. Le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìkpla lé mìawa nu koɖo xomɛfafa do nɔ mɛɖe alo cukaɖa ɖe do dɔmɛzi nɔ mì. Xomɛfafa na mìɖunɔ mìwo cukaɖawo ji fafɛɖe. Mìsun ji yí bunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe keŋ sɔnɔ gbeta nywiwo. (Ӡaki 3:13) Eyi taɖo ele veviɖe mɔ mìanya Bibla nywiɖe!

13. Nyi yí taɖo mìɖo akpla kpɔwɛ ci mɛɖewo ɖo le Bibla mɛɔ?

¹³ Hweɖewonuɔ, nɔ mìwa afɛn gbɔxwe yí mìvanyanɔ enu ci mìdeɖo awa sa o. Vɔ nɔ ahan mìakplanɔ nu nɛɔ, anyi agbɔnnu nɔ mì. Emɔ nywitɔ ci ji mìato yí aɖo nunya yí nyi mɔ, mìakpla nu so enunywi koɖo enudɔndɔn ci mɛbuwo wa mɛ. Eyi taɖo Ӡaki do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpla nu so Bibla mɛ kpɔwɛwo nu; ɖewo yí nyi Abraxamu, Raxabu, Job koɖo Eli. (Ӡaki 2:21-26; 5:10, 11, 17, 18) Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ cɛwo tɛnŋ do ji le cukaɖa ciwo yí atɛnŋ adahɛn wowo jijɔkpɔkpɔ mɛ sa mɛ. Wowo jidodo kpɔwɛ lɔwo dasɛ mɔ le Yehowa kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ ado ji shigbe wowo nɛ.

14-15. Nyi yí taɖo mìɖo aɖe mìwo ɖyikadodowo siɔ?

¹⁴ Cukaɖa lɔ: Nɔ mìdekando mìwo jixɔsewo ji o. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, Bibla mɛ nyɔ ɖe gɔnmɛ sese tɛnŋ gbɔnnu nɔ mì. Alo taŋfuin Yehowa deɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci shigbe lé mìji do ɛnɛ o. Ecɛ tɛnŋ na mìatɔ ɖyika dodo le mìwoɖekiwo mɛ. Nɔ mìkpɔ ɖyikadodo lɔwo mɔ wodenyi ŋɖeɔ, woagbɔjɔ mìwo xɔse yí adahɛn kacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gblamɛ. (Ӡaki 1:7, 8) Gbesɔ kpe niɔ, woatɛnŋ ana mìabu mìwo sɔmɛ mɔkpɔkpɔ lɔ ŋtɔkpu.

¹⁵ Apotru Pɔlu sɔ mìwo sɔmɛ mɔkpɔkpɔ lɔ sɔ koɖo sege. (Ebre. 6:19) Nɔ jihɔnshi xokɔɔ, sege lenɔ tɔjihun do te yí devayi donɔ ta ekpewo mɛ o. Vɔ gbɔxwe sege awa dɔɔ, awlɛga ci yí kui do tɔjihun lɔ nu deɖo aso o. Shigbe lé ehui ɖunɔ awlɛga ci yí le sege nu nɛɔ, ahanke ɖyikadodo le amɛɖeki mɛ gbɔnɔjɔ mìwo xɔse nɛ. Eyi nɔ mɛ ci dokɔ ɖyika vale tetekpɔ mɛɔ, dagbevakando ji mɔ Yehowa awa do yi gbeɖuwo ji o. Nɔ mìsɔ mìwo xɔse buɔ, mìwo mɔkpɔkpɔ abu. Shigbe lé Ӡaki nui nɛɔ, ɖyikadotɔ “le shigbe axublabla ci yí aya xonɔ keŋ yí dɔnnɔgbɛ ɛnɛ.” (Ӡaki 1:6) Eta yí anyɔ mɛ ci yí le ahan akpɔ jijɔ!

16. Nyi mìɖo awa nɔ mìtɔ ɖyika dodoɔ?

¹⁶ Lé mìaɖu ji do: Ðu ao ɖyikadodowo ji; keŋ ado ŋsɛn ao xɔse. Ŋgbesɔ ɖokɔ esɔ-esɔ o. Le nyɔnuɖɛtɔ Eli hwenuɔ, Yehowa mɛwo degbekando wowo jixɔsewo ji o. Eli nu nɔ wo mɔ: “Gbinni yí míwo amɛwo mí a sɔ gbeta nɔ amɛ ci do yí mí a kplɔ ɔ? Nɔ́ [Yehowa] nyi Mawu nyɔnɔnwitɔ ɔ, mí ɖo a kplɔɛ do. Vɔ, nɔ́ Bali nyi Mawu nyɔnɔnwitɔ ɔ, mí ɖo a kplɔɛ do.” (1 Efy. 18:21) Ahanke egbele le egbɛmɛ nɛ. Mìɖo awa numɛkuku ɖewo keŋ ana kankandoji mìwoɖekiwo mɔ Yehowa yí nyi Mawu, Bibla nyi yi Nyɔ yí Yehowa Kunuɖetɔwo yí nyi yi jukɔn. (1 Tɛs. 5:21) Enu cɛwo pleŋ wawa aɖe mìwo ɖyikadodowo si yí ado ŋsɛn mìwo xɔse. Nɔ mìӡan kpekpedonu gbɔxwe aɖu mìwo ɖyikadodowo jiɔ, mìatɛnŋ anu nɔ hamɛmɛshinshinwo. Mìɖo aɖe afɔ kaba keŋ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ!

17. Nyi yí ajɔ nɔ mìmi edɔn gbegbeɔ?

¹⁷ Cukaɖa lɔ: Gbɔjɔgbɔjɔ. Mawu Nyɔ lɔ nu mɔ: “Nɔ ègbɔjɔ le vevisese hwenuɔ, ao  ŋsɛn aɖe kpɔtɔ.” (Elo. 24:10, NWT) Ebre nyɔgbe ci wozan mɔ “gbɔjɔ” gɔnmɛ atɛnŋ anyi “mi dɔn gbegbe.” Nɔ èmi edɔn gbegbeɔ, ao jijɔkpɔkpɔ abu blaŋ.

18. Woado ji gɔnmɛ ɖe?

¹⁸ Lé mìaɖu ji do: Ðoŋ do Yehowa nu mɔ yɛana dɔngbegbe ye yí yeado ji. Mìɖo agbe dɔn gbɔxwe ado ji le tetekpɔwo mɛ. (Ӡaki 5:11) Nyɔgbe ci Ӡaki zan nɔ “ejidodo” dɔn susu yi mɛ ci yí kpɔtɔ le te goguiɖe le fini ele. Mìwo susu tɛnŋ yi sɔja edɔngbetɔ ci yí kpɔtɔ le fini ele ci ketɔnɔwo fɔn ahwa do ji can, deshi nɔ wo o.

19. Nyi mìatɛnŋ akpla so kpɔwɛ ci apotru Pɔlu ɖo mɛɔ?

¹⁹ Apotru Pɔlu ɖo edɔngbegbe koɖo ejidodo kpɔwɛ nywi ɖeka ɖɛ. Hweɖewonuɔ, égbɔnɔjɔ. Vɔ étɛnŋ do ji ɖo éɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛana ŋsɛn ci yí ӡan ye. (2 Kor. 12:8-10; Fili. 4:13) Mìatɛnŋ akpɔ ŋsɛn koɖo edɔngbegbe cɛ han nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwe keŋ lɔn do ji mɔ mìӡan Yehowa kpekpedonu.—Ӡaki 4:10.

20-21. Nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

²⁰ Mìatɛnŋ akando ji mɔ tetekpɔ ciwo mɛ mìtokɔ denyi etodɔndɔn so Yehowa gbɔ o. Ӡaki na kankandoji mì mɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe le tetekpɔ mɛ ɔ, ŋgbe nu mɔ Mawu yí teteɛ eye kpɔ o. Ðo ɔ, wo da tɛnŋ sɔ enu vwin sɔ te Mawu kpɔ o, yí Mawu Yɛŋtɔ de tenɔ amɛ ɖe kpɔ o.” (Ӡaki 1:13) Nɔ mìkando enyɔ cɛ jiɔ, mìate gogo mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ doji.—Ӡaki 4:8.

²¹ Yehowa “de ɖɔnɔli Yiɖeki” o. (Ӡaki 1:17) Ékpedo exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo nu le wowo tetekpɔwo mɛ. Ágbekpedo mìwo ɖekaɖeka nu le egbɛmɛ. Biɔ Yehowa veviɖe mɔ, yɛ le kpedo ye nu yí yeaɖo nunya, xɔse koɖo edɔngbegbe. Áɖo ao gbedodoɖawo ŋci. Eyi natɛnŋ akando ji mɔ yɛakpedo ye nu yí yeakpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ le tetekpɔwo mɛ!