1-2. Nyi nɔviŋsu ɖeka kpla so ekplanana amɛ nuɔ?

 EXWE nɛniɖe vayiɔ, hamɛmɛshinshin amɛve ɖekawo va yi ji nɔvinyɔnu ɖeka ci yí gɔnnɔ bɔbɔwo kpɔ. Ðeka le hamɛmɛshinshin amɛve lɔwo mɛ hlɛn mawunyɔkpukpui ɖewo ciwo yí xo nuxu so bɔbɔwo yiyi nu ni. Ébui mɔ yewodo ŋsɛn nɔvinyɔnu lɔ, vɔ ci wojikɔ asoɔ, nɔvinyɔnu lɔ nu nɔ wo mɔ: “Nɔviwo, míwo nya enu ci wawa nyɛ ba.” Hamɛmɛshinshin lɔwo detekpɔ mɔ yewoanya cukaɖa ciwo mɛ nɔvinyɔnu lɔ le gbɔxwe yí ana kpla yi o. Ecɛ wɛ mɔ, nɔvinyɔnu lɔ kpɔɛ mɔ ekpla ci wona ye dekpedo ye nu o.

² Hamɛmɛshinshin ci yí hlɛn mawunyɔkpukpuiwo nɔ nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “Doŋkɔɔ, ŋbui mɔ nɔvinyɔnu lɔ dedo bubu mì nu o. Vɔ ci ŋbu tamɛ kpɔɔ, ŋvakpɔɛ mɔ mawunyɔkpukpui ciwo yí sɔgbe yí ŋhlɛn ni kpoŋ. Nɔ anyɔ saɔ, nabiɔ enyɔ ciwo yí sɔgbe yi se, shigbe ‘Nyi yí jɔkɔ le ao gbe mɛɔ?’ ‘Lé nakpedo eo nu doɔ?’” Hamɛmɛshinshin lɔ kpla enuvevi ɖeka so enu ci yí jɔ lɔ mɛ. Egbɛɔ, évanyi hamɛmɛshinshin ci yí senɔ nu gɔnmɛ nɔ amɛ yí gbekpenɔdo amɛ nu.

3. Mi yí atɛnŋ ana kpla le hamɛ lɔ mɛɔ?

 ³ Ci hamɛmɛshinshinwo nyi lɛngbɔkplɔtɔwoɔ, agban le wo ji mɔ woana kpla amowo nɔ eʒan. Vɔ hweɖewonuɔ, mɛbuwo tɛnŋ na ekpla amowo le hamɛ lɔ mɛ hɛnnɛ. Le  kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe tɛnŋ zan Bibla asɔ na kpla yi xlɔ ɖe. (Eha. 141:5; Elo. 25:12) Nɔvinyɔnu shinshin ɖe tɛnŋ “kpla enu nyɔnu kpɛtɛwo” nɔ woawa do enyɔ ciwo yí wonu le Titu 2:3-5 mɛ ji. Akanke jilawo ɖo ananɔ kpla wowo viwo blaŋblaŋ hɛnnɛ nɛ. Taɖo ci enyi hamɛmɛshinshinwo yí nyɔta cɛ xokɔ nuxu nɔ can ɔ, mì pleŋ yí akpɔ nyɔna so mɛ, nɔ mìkpla lé mìawɛ ananɔ kpla ci yí sɔgbe amɛ, ci yí ado ŋsɛn yi yí ‘agbedo jijɔ nɔ yi ji.’—Elo. 27:9, NWT.

4. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

⁴ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse amɛnɛ so ekplanana nu: (1) Susu nywi ci yí taɖo woana kpla lɔɔ? (2) Ekpla lɔ ʒan teŋ a? (3) Mi yí ɖo ana ekpla lɔɔ? (4) Lé àna ekpla lɔ do yí anyɔɔ?

5. Nyi yí taɖo enɔnɔ fafɛɖe nɔ amowo mɔ woalɔn axɔ ekpla ci hamɛmɛshinshinwo sɔ lɔnlɔn na woɔ? (1 Korɛntitɔwo 13:4, 7)

⁵ Hamɛmɛshinshinwo lɔn wowo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Eyi taɖo nɔ mɛɖe ɖekɔ afɔ dɔndɔn ɖeɔ, wonanɔ kpla yi yí sɔ danasɛ ni mɔ yewoluin. (Gal. 6:1) Gbɔxwe hamɛmɛshinshin ɖe ana kpla lɔɔ, éɖo abu tamɛ kpɔ so enyɔ ci Pɔlu nu so lɔnlɔn nu. Émɔ: “Lɔnlɔn gbɔnnɔ eji ɖɛ blɛwu. Lɔnlɔn wanɔ xomɛvu. . . . É sɔ enuwo pleŋ kenɔ amɛ. É kannɔ do enuwo pleŋ ji. É kpɔnɔ emɔ nɔ enuwo pleŋ. É donɔ eji le enuwo pleŋ mɛ.” (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 13:4, 7.) Nɔ hamɛmɛshinshin lɔ bu tamɛ nywiɖe so mawunyɔkpukpui cɛwo nuɔ, akpedo nu asɔ susu nywi na kpla lɔ. Nɔ mɛ ci wona kpla lɔ kpɔɛ mɔ hamɛmɛshinshin lɔ sɔ ɖe le ji nɔ yeɔ, taŋfuin ekpla lɔ xɔxɔ ale fafɛɖe ni sɔwu.—Rɔm. 12:10.

6. Kpɔwɛ nywi ci apotru Pɔlu ɖo ɖɛɔ?

⁶ Apotru Pɔlu gbe kpɔwɛ nywi ɖɛ nɔ hamɛmɛshinshinwo. Le kpɔwɛ mɛ, ci Pɔlu kpɔ mɔ nɔvi ciwo yí le Tɛsaloniki ʒan nukplamuɔ, éna wo. Vɔ le wema ŋkɔtɔ ci eŋwlɛ ɖaɖa wo mɛɔ, ékanfu wo do edɔ ci wosɔ xɔse koɖo lɔnlɔn wakɔ ŋci sɔ kpe nɔ wowo jidodo. Égbebu tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo mɛ wole nu yí mɔ yenya mɔ agbe lɔ defafa do wo o yí wodokɔ ji le yumɛcici mɛ. (1 Tɛs. 1:3; 2 Tɛs. 1:4) Égbenu nɔ nɔvi cɛwo mɔ wonyi kpɔwɛ nɔ Kristotɔ kpɛtɛwo. (1 Tɛs. 1:8, 9) Amɛkanfunyɔ ciwo yí Pɔlu nu ado jijɔ nɔ wo sugbɔ! Kankandoji li mɔ Pɔlu lɔn nɔvi cɛ ciwo yí le Tɛsaloniki veviɖe. Eyi taɖo esun ji yí na nukplamu ciwo yí sɔgbe wo le wema amɛvɛ ciwo yí eŋwlɛ ɖaɖa wo mɛ.—1 Tɛs. 4:1, 3-5, 11; 2 Tɛs. 3:11, 12.

7. Taŋfuin nyi yí taɖo mɛɖowo delɔn xɔnɔ ekpla ci wona woɔ?

⁷ Nyi yí atɛnŋ ajɔ nɔ wodena kpla le emɔ nywitɔ jiɔ? Hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí to enu sugbɔ mɛ nu mɔ: “Mɛɖowo delɔn xɔ ekpla ci wona wo o, denyi ŋɖe yí dɔn le ekpla lɔ nu o, vɔ mɛ ci yí na kpla lɔ dewɛ koɖo lɔnlɔn o.” Nyi mìatɛnŋ akpla le lɛɔ? Ekpla ci wona koɖo lɔnlɔn xɔxɔ nɔnɔ fafɛɖe sɔwu ci woana koɖo dɔmɛzi.

8. Nyi yí taɖo hamɛmɛshinshinwo ɖo abiɔ enyɔ wowoɖeki se gbɔxwe ana kpla mɛɖeɔ?

⁸ Hamɛmɛshinshinwo deɖo aɖeblɛ ananɔ kpla amɛ o. Gbɔxwe hamɛmɛshinshin ɖe ana kpla mɛɖeɔ, éɖo abiɔ yiɖeki se mɔ: ‘Eʒan teŋ mɔ nanu nyɔ cɛa?  Ŋci mɛ lɔ wa dɔn nyaoa? Bibla se ci ji eda leɔ? Alo lé èwanɔ nu do to akpo nɔ kinyɛtɔ taɖo ŋkpɔɛ ahan a?’ Hamɛmɛshinshin nyaŋɖɛwo ‘dexonɔ nuxu susu maɖe o.’ (Elo. 29:20) Nɔ hamɛmɛshinshin lɔ dekando ji mɔ nukplamu lɔ ʒan ɔ, étɛnŋ kpɔ hamɛmɛshinshin bu nɔ yɛ can akpɔɛ mɔ nɔvi lɔ da le Bibla se ɖe ji ci yí na eʒan mɔ woakpla nu yi ma.—2 Tim. 3:16, 17.

9. Nyi mìkpla so nukplamu ci Pɔlu na kudo enudodo koɖo dradrado nuɔ? (1 Timɔte 2:9, 10)

⁹ Mìasɔ kpɔwɛ ɖeka. Sɔɛ mɔ enu ciwo yí nɔvi ɖe donɔ alo lé edranɔ do dekpenɔ nɔ hamɛmɛshinshin ɖeka o. Hamɛmɛshinshin lɔ atɛnŋ abiɔ yiɖeki se mɔ: ‘Éda le Bibla gɔnmɛɖose ɖe ji yí eʒan mɔ naxo nuxu nia?’ Ci hamɛmɛshinshin lɔ deji mɔ yeasɔ yeŋtɔ susu kpɔ nyɔ lɔ gbɔɔ, átɛnŋ abiɔ hamɛmɛshinshin bu alo eŋɛnywidratɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ susu kudo enyɔ lɔ nu. Wo koɖo ve anɔ ju yí agbeje Pɔlu nukplamu ci yí kudo dradrado nu mɛ. (Hlɛn 1 Timɔte 2:9, 10.) Pɔlu na gɔnmɛɖose ciwo yí dasɛ mɔ Kristotɔ ɖo ado enu ciwo yí sɔgbe le bubu koɖo susu nywi mɛ. Vɔ Pɔlu deyɔ enu ciwo woɖo ado koɖo ciwo wodeɖo ado o. Énya mɔ nɔ enu ciwo Kristotɔwo can mɔ yewoado deda le Bibla gɔnmɛɖose ɖe jiɔ, wohɛn woadui. Eyi taɖo nɔ hamɛmɛshinshinwo kpɔɛ mɔ yewoɖo ana nukplamu mɛɖeɔ, ele mɔ woakpɔ mɔ enu ci mɛ lɔ do sɔgbe yí edui le bubu koɖo susu nywi mɛ ma.

10. Nyi yí ɖo anɔ susu mɛ nɔ mì kudo amɛŋtɔ gbetasɔsɔwo nuɔ?

¹⁰ Ele veviɖe mɔ mìaɖonɔ ŋwi mɔ, le nɔnɔmɛ kuɖeka lɔ mɛɔ, nɔvi amɛve hɛn asɔ gbeta ciwo yí to akpo nɔ nɔnɔ gan yí anyɔ. Mìdeɖo aʒin mìwo susuwo do mìwo kpena xɔsetɔwo ji o.—Rɔm. 14:10.

11-12. Nɔ eʒan mɔ hamɛmɛshinshin ɖe akpla nu mɛ ɖe ɖe, nyɔ ciwo yí eɖo abiɔ yideki seɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹¹ Eze kpetii mɔ woɖo ananɔ nukplamu ɖewo, vɔ enyɔ lɔ yí nyi mɔ: Mi yí ɖo ana ekpla lɔɔ? Gbɔxwe hamɛmɛshinshin ɖe ana kpla nɔvinyɔnu leasuxwe alo vihwɛ ɖeɔ, éɖo akpɔ xomutatɔ lɔ doŋkɔ. Ðo xomutatɔ lɔ tɛnŋ ji mɔ yeakpɔ enyɔ lɔ gbɔ yeŋtɔ. * Alo étɛnŋ ji mɔ yeanɔ tɔxu gbɔxwe hamɛmɛshinshin lɔ anakɔ kpla lɔ. Shigbe lé  mamamɛ 3 tɔ nui nɛɔ, anyɔ sɔwu mɔ nɔvinyɔnu shinshin ɖe ana kpla nɔvinyɔnu jajɛwo le nɔnɔmɛ ɖewo mɛ.

¹² Nubu gbeli hamɛmɛshinshin lɔ ɖo abu tamɛ kpɔ so. Éɖo abiɔ yiɖeki se mɔ:  ‘Enyɛ yí nyi mɛ ci yí ana kpla lɔ yí anyɔa, alo mɛbu li yí awɛ anyɔ wu?’ Le kpɔwɛ mɛ, mɛ ci ewakɔ nɔ mɔ yedenyi ŋɖewanu o, tɛnŋ ɖo to hamɛmɛshinshin ɖe ci ewa ahan nɔ kpɔ vayi sɔwu. Kankandoji li mɔ hamɛmɛshinshin ci yí to nɔnɔmɛ cɛ han mɛ ase vevi do nu sugbɔ, étɛnŋ gbenu nyɔ ɖowo ciwo yí ado ŋsɛn yi. Ci enyi ahan can ɔ, hamɛmɛshinshinwo pleŋ ji yí agban le mɔ woadonɔ ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ eʒan mɔ woawa trɔtrɔ ciwo nu Bibla xo nuxu so. Eyi taɖo, nɔ hamɛmɛshinshin ɖe deto nɔnɔmɛ ɖekɛ lɔ mɛ koɖo mɛ ci ejikɔ ana kpla can ɔ, ele veviɖe mɔ, ána kpla lɔ yi.

13-14. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ hamɛmɛshinshinwo aɖonɔ to nywiɖeɔ?

¹³ Le gbesɔsɔ yí aɖo to. Nɔ hamɛmɛshinshin ɖe dradra do yí ana kpla mɛɖeɔ, éɖo abiɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nyi ŋnya so nɔvi lɔ nuɔ? Nyi yí jɔkɔ le yi gbe mɛɔ? Étokɔ cukaɖa ɖe mɛ yí ŋdenyaa? Nyi eʒan le kakacɛ mɛɔ?’

¹⁴ Mɛ ci yí jikɔ ana kpla lɔ ɖo azɔn do gɔnmɛɖose ci yí le Ʒaki 1:19 mɛ ji hɛnnɛ. Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Amɛshamɛ ɖogbe a le gbesɔsɔ a ɖonɔto blaŋ, kpɔ dá xonɔ nuxu blaŋ o, kpɔ dá do dɔmɛzi blaŋ can o.” Hamɛmɛshinshin lɔ tɛnŋ mɔ yenya nushianu so nɔvi lɔ nu, vɔ nyɔnɔnwi yɔa? Elododo Wema 18:13 ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “È ɖo a tashi amɛ [lɔ] a ɖegbɔ nuxu xoxo gbɔxwe a je agbla yí a na ɖoŋci.” Anyɔ sɔwu nɔ èbiɔ mɛ lɔ ŋtɔ se yí enu ŋci mɛ etokɔ nɔ eo. Eʒan mɔ hamɛmɛshinshin lɔ aɖo to nywiɖe gbɔxwe yí axo nuxu. Ðo ŋwi enu ci hamɛmɛshinshin ci nyɔ mìnu le tɔtɔmɛ nɔ nyɔta cɛ kpla. Émɔ nɔ yenya saɔ, yeabiɔ enyɔ cɛ hanwo nɔvinyɔnu lɔ se: “Nyi yí jɔkɔ le ao gbe mɛɔ?” “Lé nakpedo eo nu doɔ?” Sɔwu mɔ yeatɔ enyɔ lɔ ji koɖo kpukpui ciwo yí yecan ɖɛ. Nɔ hamɛmɛshinshinwo zan gamɛ keŋ mɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ wowo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnuwo leɔ, taŋfuin woakpedo wo nu yí agbedo ŋsɛn wo nywiɖe sɔwu.

15. Lé hamɛmɛshinshin atɛnŋ awa do gɔnmɛɖose ci yí le Elododo Wema 27:23 mɛ ji doɔ?

¹⁵ Tekpɔ ajeshi lɛngbɔ lɔwo. Shigbe lé mìkpɔɛ le tɔtɔmɛ nɛɔ, ekplanana amɛ nywiɖe denyi kpukpui ɖewo hlɛnhlɛn alo nukplamunyɔwo nunu kpoŋ o. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖo akando ji mɔ mìsɔ ɖe le ji nɔ yewo, mìse nu gɔnmɛ nɔ yewo yí jikɔ akpedo yewo nu. (Hlɛn Elododo Wema 27:23.) Hamɛmɛshinshinwo ɖo awa ci ji wokpe keŋ anyi xlɔ koɖo wowo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo.

16. Nyi yí ana amowo alɔn axɔ hamɛmɛshinshinwo kpla fafɛɖeɔ?

¹⁶ Hamɛmɛshinshinwo daji gbeɖe mɔ yewoawakɔ nu keke nɔviwo abui mɔ,  nɔ yewowa afɛn ɖe gbɔxwe wovakannɔ seŋ koɖo yewo o. Ewaɖeɔ, wokannɔ seŋ koɖo nɔvi lɔwo baŋblaŋ keŋ yí sɔ danasɛ mɔ yewosɔ ɖe le cukaɖa ciwo mɛ wotokɔ ji. Hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí to enuwo mɛ, do jeshi mɔ: “Nɔ èwɛ ahan ɔ, exlɔnyinyi ci yí le eo koɖo nɔviwo gblamɛ asɛnkɔŋ doji. Eyi nɔ evaʒan mɔ àna nukplamu nɔvi ɖeɔ, anɔ fafɛɖe nɔ eo sɔwu.” Gbesɔ kpe niɔ, nɔvi lɔ can tɛnŋ lɔn axɔ kpla lɔ fafɛɖe.

17. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ hamɛmɛshinshinwo ɖo adonɔ ʒinxo yí agbewanɔ xomɛvuɔ?

¹⁷ Donɔ ʒinxo yí agbewanɔ xomɛvu. Ʒinxododo koɖo xomɛvuwawa le veviɖe, vevitɔ nɔ mɛ ci wonakɔ kpla lɔ gbe mɔ yedawa do enyɔ ci Bibla nu ji o. Nɔ nɔvi lɔ delɔn xɔ nukplamu lɔ alo deɖeblɛ wa do jiɔ, hamɛmɛshinshin ci yí na kpla lɔ yi ɖo ado ʒinxo. Bibla nu so Yesu nu mɔ: “Dá ŋɛ yeci gbangban lɔ o, kpɔ Dá cì kaɖyigban ci yí [ciciɛ o].” (Mt. 12:20) Eyi taɖo hamɛmɛshinshin lɔ ɖo abiɔ le yi gbedodoɖa mɛ mɔ, Yehowa le kpedo mɛ ci yí ʒan ekpla lɔ nu nɔ amɔŋje susu ci yí taɖo eɖo awa do ji mɛ. Taŋfuin nɔvi lɔ ʒan gamɛ keŋ abu tamɛ kpɔ so ekpla ci woni nu. Nɔ hamɛmɛshinshin lɔ do ʒinxo yí gbefa xomɛɔ, nɔvi lɔ dagbesɔ susu ɖo lé wona kpla lɔ yi do ji o, vɔ ásɔ susu ɖo enyɔ ci enukɔ ni ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ekpla lɔ ɖo asonɔ Mawu Nyɔ lɔ mɛ.

18. (a) Nyi yí ɖo anɔ susu mɛ nɔ mì nɔ mìnakɔ kpla mɛɖeɔ? (b) Shigbe lé foto lɔ koɖo dakavi lɔ dasɛ yi nɛ ɖe, nyi nu jila lɔwo kankɔ seŋ soɔ?

¹⁸ Kpla nu so ao fɛnwo mɛ. Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìdatɛnŋ awa do emɔdasɛnamɛ ciwo yí le nyɔta cɛ mɛ ji pɛpɛpɛ o. (Ʒaki 3:2) Mìtɛnŋ va wa afɛnwo, nɔ ejɔ ahan ɔ, mìɖo atekpɔ akpla nu so wo mɛ. Nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nya mɔ mìlɔn yewoɔ, anɔ fafɛɖe mɔ nɔ mìnu nyɔ ɖe alo wa ŋɖe yí eve wo nuɔ, woasɔ ke mì.—Kpɔ dakavi ci yí nyi “ Nɔ jilawo.”

19. Lé mìawɛ adonɔ jijɔ nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ?

¹⁹ Shigbe lé mìkpɔɛ nɛɔ, ekplanana amɛ nywiɖe dele fafɛɖe o. Nuvɔnmɛwo yí mìnyi yí mɛ ciwo yí mìnakɔ kpla can nyi nuvɔnmɛwo. Eyi taɖo, ɖonɔ ŋwi gɔnmɛɖose ciwo mìkpla le nyɔta cɛ mɛ. Wɛ keke susu nywi anɔ eo shi, nɔ èjikɔ ana ekpla mɛɖe. Kando ji mɔ nukplamu lɔ ʒan yí enyi eo yí ɖogbe ani. Gbɔxwe àkpla nu mɛɖeɔ, biɔ nyɔwo yi se yí aɖo to yi nywiɖe keŋ amɔŋje yi cukaɖawo mɛ. Tekpɔ amɔŋje yi susuwo mɛ. Nyi xlɔ koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí adonɔ vivi wo nu. Ðo ŋwi tajinu lɔ, eyi nyi mɔ: Mìji mɔ ekpla ci mìnakɔ anyɔ yí ‘agbedonɔ jijɔ nɔ eji.’—Elo. 27:9.