1. Shigbe lé wonui le 3 Ʒan 3, 4 mɛ nɛ ɖe, nyi yí na mìkpɔnɔ jijɔɔ?

ÀTƐNŊ akpɔ jijɔ gangan ci apotru Ʒan kpɔ ci ese mɔ, mɛ ciwo nu yekpedo yí wokpla nyɔnɔnwi lɔ kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛa? Kristotɔ egbejinɔtɔ cɛ ciwo yí nyi Ʒan viwo le gbɔngbɔnmɛ do go cukaɖawo, eyi éje agbla sugbɔ yí do ŋsɛn wowo xɔse. Nɛnɛke mìkpɔnɔ jijɔ nɔ mìwo viwo alo mɛ ciwo mìkpla nyɔnɔnwi lɔ sɔ wowoɖekiwo na Yehowa yí kpɔtɔ sinkɔ nɛ.—Hlɛn 3 Ʒan 3, 4.

2. Susu ci yí taɖo Ʒan ŋwlɛ lɛta lɔwoɔ?

² Le exwe 98 mɛ K.H. ɔ, Ʒan tɛnŋ le Efezi alo dejinjin le nɔ o. Ci wogin le gakpamɛ le Patmosi tɔdomɛnyigban jiɔ, taŋfuin enɔ evayi ci nɛ. Hwenɔnuɔ, Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ cucui yí eŋwlɛ lɛta amɛtɔn. Susu ci yí taɖo eŋwlɛ lɛta lɔwo yí nyi mɔ, woado ŋsɛn Kristotɔ egbejinɔtɔwo nɔ woakpɔtɔ axɔ Yesu ji se yí akpɔtɔ azɔnnɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.

3. Nyɔbiɔse ciwo ŋci mìaɖoɔ?

³ Ʒan yí nyi apotru kpɛtɛkpɛtɛ ci yí le agbe hwenɔnu. Ŋsukankan nukplamɛtɔ ciwo yí kpɔkɔ ŋsɛn dɔndɔn do hamɛ lɔwo ji na devo le yiɖeki mɛ o. * (1 Ʒan 2:18, 19, 26) Xɔsegbetɔ cɛwo shikan mɔ yewojeshi Yehowa, vɔ wodewanɔ do yi sewo ji o. Na mìakpɔ Ʒan nukplamu ci yí so gbɔngbɔnmɛ lɔ. Nɔ mìgbejekɔ nukplamu lɔ mɛɔ, mìaɖo nyɔbiɔse amɛtɔn ŋci: Woazɔn le nyɔnɔnwi lɔ mɛ  gɔnmɛ ɖe? Mɔxenu ciwo mìdonɔ goɔ? Yí lé mìawɛ akpedo mìwonɔnɔwo nu nɔ mìakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?

4. Sɔ koɖo 1 Ʒan 2:3-6 koɖo 2 Ʒan 4, 6 ɖe, nyi mìɖo awa gbɔxwe anyi mìzɔnkɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?

⁴ Gbɔxwe mìazɔn le nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ, mìɖo anya nyɔnɔnwi ci yí le Bibla mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìɖo ‘awanɔ do [Yehowa] sewo ji.’ (Hlɛn 1 Ʒan 2:3-6; 2 Ʒan 4, 6.) Yesu ɖo kpɔwɛ maɖoafɛn ɖɛ nɔ mì ci ese tonu nɔ Yehowa. Eyi taɖo, emɔ vevi ɖeka ci ji mìase tonu nɔ Yehowa le yí nyi mɔ, mìasran Yesu kpɔwɛ pɛpɛpɛ lé mìakpe ji do.—Ʒan 8:29; 1 Piɛ 2:21.

5. Nyi ji mìɖo akandoɔ?

⁵ Gbɔxwe mìakpɔtɔ azɔnnɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ, mìɖo akando ji mɔ Yehowa nyi nyɔnɔnwi Mawu yí enyɔ ciwo pleŋ enu nɔ mì le yi Nyɔ Bibla mɛ nyi nyɔnɔnwi. Mìɖo agbekando ji mɔ Yesu yí nyi Mɛsia ci gbe woɖo. Egbɛɔ, amɛ sugbɔ dekannɔdo ji mɔ woshi ami nɔ Yesu yí enyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu o. Ʒan nu amɛkanxlenyɔ ɖɛ mɔ “amɛbletɔ sugbɔwo” li ciwo yí atɛnŋ able mɛ ciwo yí dekando nyɔnɔnwi ci yí kudo Yehowa koɖo Yesu nu ji nywiɖe o. (2 Ʒan 7-11) Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Mi yí nyi ŋsukantɔ lɔ nɔ́ dé nyi amɛ ci yí nu mɔ Yesu de nyi Kristo lɔ ɔ?” (1 Ʒan 2:22) Enu kuɖeka ci mìatɛnŋ awa nɔ woŋgbeble mì do mɛ yí nyi Mawu Nyɔ lɔ kplakpla. Eyi gbɔxwe mìajeshi Yehowa koɖo Yesu ɖɛ. (Ʒan 17:3) Eyi mìawa gbɔxwe yí akando ji mɔ mìle nyɔnɔnwi lɔ mɛ.

6. Emɔxenu ɖeka ci yí Kristotɔ jajɛwo donɔ goɔ?

⁶ Kristotɔwo pleŋ ɖo aglɔn ta nɔ wowoɖekiwo nɔ woŋgbesɔ xexemɛnunya ble wo do mɛ o. (1 Ʒan 2:26) Vevitɔ, Kristotɔ jajɛwo ɖo anya wawa nɔ woŋgbeje fɛnca cɛ mɛ o. Nɔvinyɔnu Alexia * ci yí so France yí ɖo exwe 25 nu mɔ: “Hwenu ŋyinɔ sukluɔ, ŋkpla nu so amɛjɔsolamɛ koɖo xexemɛnunya nu yí wocaka susu nɔŋ. Hweɖewonuɔ, nukplakpla lɔwo jɔnɔ ji nɔŋ. Vɔ ŋkpɔɛ mɔ danyɔ mɔ naŋlɔbe Bibla nukplakplawo keŋ axɔ enyɔ ɖekpokpui ci anyi cicawo nukɔ ji se o.”  Alexia kpla wema ci yí nyi La vie: comment est-elle apparue? Évolution ou création? Eyi le kwɛshila ɖewo gblamɛɔ, degbecaka le yiɖeki mɛ o. Alexia nu mɔ: “Ŋkando ji le nyɛɖeki mɛ mɔ nyɔnɔnwi yí le Bibla mɛ. Ŋgbedo jeshi mɔ nɔ ŋnɔ agbe esɔ koɖo yi gɔnmɛɖosewoɔ, nakpɔ jijɔ koɖo fafa.”

7. Nyi mɛ yí mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji leɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁷ Kristotɔwo pleŋ, jajɛwo koɖo mɛganxoxuwo ɖo akpɔ wowoɖekiwo ji nɔ woŋgbenɔ agbeve o. Ʒan tɛ gbe do ji mɔ mìdatɛnŋ azɔnkɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ gan yí agbenɔkɔ agbe dɔndɔn o. (1 Ʒan 1:6) Nɔ mìji mɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowaɔ, mìɖo aɖonɔ ŋwi mɔ yɛkpɔnɔ ŋɖekpokpui ci mìwanɔ. Nuvɔn ɖe deli yí cinɔ wlawlamɛ o, ɖo ŋɖekɛ datɛnŋ awla do Yehowa o.—Ebre. 4:13.

8. Susu ci mìɖo agbeɔ?

⁸ Mìɖo agbe susu ci xexe lɔ ɖo do nuvɔn nu. Apotru Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Nɔ mì nu mɔ agɔjeje ɖekpokpwi de le mì nu ɔ, mì ble mìwoɖekiwo yí nyɔnɔnwi de le mì mɛ o.” (1 Ʒan 1:8) Le Ʒan hwenuɔ, xɔsegbetɔwo nunɔ mɔ mɛɖe atɛnŋ awa enu ciwo Mawu gbe, gan agbenyi yi xlɔ. Egbɛɔ, mɛ ciwo mɛ mìle ɖo susu cɛ hanci. Amɛ sugbɔ nunɔ mɔ yewoxɔ Mawu ji se, vɔ wodelɔn do susu ci Yehowa ɖo do nuvɔn nu o, vevitɔ gbɔdɔndɔn nyɔwo. Gbɔdɔndɔnnu ciwo Yehowa yɔnɔ mɔ nuvɔn ɔ, amɛwo nunɔ mɔ nɔ edro mɛɖeɔ, le wa, yiŋtɔ cancan yí enyi.

9. Nɔ jajɛwo wa do Bibla sewo ji ɖe, nyɔna ciwo yí tonɔ so mɛɔ?

⁹ Kristotɔ jajɛwo koŋ yí agbɔnnu nɔ mɔ woakpɔtɔ aɖo susu sɔgbe do gbɔdɔndɔn nu, nɔ wowo suklukpena alo dɔmɛkpenawo ʒinkɔ wo ji. Ecɛ yí jɔ do Aleksandar ji. Énu mɔ: “Nyɔnuvi ɖewo tenɔkpɔ mɔ yewoaʒinŋ ji nɔ madɔn yewo gbɔ. Womɔ ci nyɛŋdeɖo nyɔnuviɔ, anyi nyɛŋdɔnnɔ  anyi kpena ŋsu ɖe gbɔ.” Nɔ èdo go tetekpɔ cɛ hanwoɔ, ɖo ŋwi mɔ nɔ èwa do Bibla mɛ sewo jiɔ, bubu akpɔtɔ ale eo nu yí naglɔn ta nɔ ao lanmɛsɛn, ao seselelanmɛ koɖo ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ. Nɔ èɖunɔ tetekpɔ lɔwo jiɔ, nunywiwawa anɔnɔ fafɛɖe nɔ eo doji. Ðo ŋwi hɛnnɛ mɔ, susu trofitrofi ci xexe lɔ ɖo do gbɔdɔndɔn nu jɔ so Satana gbɔ. Eyi taɖo nɔ ègbe susu ci xexe lɔ ɖo do gbɔdɔndɔn nuɔ, anyi ‘èɖu Enuvɔnwatɔ lɔ ji.’—1 Ʒan 2:14.

10. Lé 1 Ʒan 1:9 kpedo mì nu nɔ mìasɛn Yehowa koɖo ayexadohwɛnamɛnu mɛmi doɔ?

¹⁰ Mìlɔn do ji mɔ Yehowa yí je yí anu enu ci yí nyi nuvɔn. Yí mìwanɔ ci ji mìkpe mɔ mìdawa nuvɔn ɖe o. Vɔ nɔ mìwa nuvɔn ɔ, mìhunnɔ nuvɔn lɔ mɛ nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. (Hlɛn 1 Ʒan 1:9.) Yí nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìjinɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshin ciwo Yehowa ɖo mɔ woale bu nɔ mì gbɔ. (Ʒaki 5:14-16) Ele ahan gan, mìdeɖo akpɔtɔ adonɔ hwɛ mìwoɖekiwo nɔ nuvɔn ciwo mìwa vayi o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ sɔ Eviɛ sa vɔn nɔ woatɛnŋ asɔ mìwo nuvɔnwo ke mì. Ci Yehowa mɔ yeasɔ nuvɔnwo ke mɛ ciwo yí trɔ jimɛɔ, éwanɔ do enyɔ cɛ ji. Eyi taɖo, ŋɖe deli yí ana mìami Yehowa sɛnsɛn koɖo ayexadohwɛnamɛnu mɛmi o.—1 Ʒan 2:1, 2, 12; 3:19, 20.

11. Lé mìawɛ aglɔn ta nɔ mìwo susu so nukplamu ciwo yí adahɛn nu le mìwo xɔse nuɔ?

¹¹ Mìɖo agbe xɔsegbetɔwo nukplakplawo. So tɔtɔmɛ nɔ Kristo hamɛ lɔɔ, Legba tenɔkpɔ mɔ yeagbɔjɔ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo xɔse. Eyi taɖo mìɖo ado jeshi vovototo ci yí le gblamɛ nɔ nyɔnɔnwinyɔwo koɖo ŋsukankannyɔwo. * Mìwo ketɔnɔwo tɛnŋ zan ɛntɛnɛti alo jugbaja hadoxuwo keŋ atekpɔ mɔ yewoagbɔjɔ  xɔse ci mìɖo do Yehowa nu koɖo lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviwo. Eyi taɖo gbe ŋsukankannyɔ lɔwo, ɖo Satana gbɔ yí woso!—1 Ʒan 4:1, 6; Enyɔ. 12:9.

12. Nyi yí taɖo mìɖo ado ŋsɛn xɔse ci mìɖo do nyɔnɔnwi ciwo mìkpla nuɔ?

¹² Gbɔxwe mìatrɔkpe Satanaɔ, mìɖo ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yesu nu koɖo akpaxwe ci ewakɔ le Mawu tamɛɖoɖo mɛ. Mìɖo agbekando emɔ kuɖeka ci ji Yehowa to yí sɔ kplɔkɔ yi habɔbɔ lɔ ji. (Mt. 24:45-47) Mìdonɔ ŋsɛn mìwo xɔse to Mawu Nyɔ lɔ kplakpla ji. Eyi mìwo xɔse avale shigbe aci ci yí do ke yi nyigban cumɛ ɖaa nɛ. Enyɔ cɛ han yí Pɔlu nu ci eŋwlɛkɔ nu ɖaɖa Kolosetɔwo hamɛ lɔ. Énu mɔ: “Shigbe lé míxɔ Kristo Yesu Axwetɔ lɔ nɛɔ, míkpɔtɔ azɔnnɔ koɖi le ɖekawawa mɛ, míanyi mɛ ciwo yí do ke yi gumɛ yí wocu do yɛ ji yí wolo do goguiɖe do xɔse mɛ.” (Kol. 2:6, 7, NWT) Ŋɖe deli Satana koɖo yi gbɛviwo awa yí asɔ gbɔjɔ Kristotɔ ci yí do ŋsɛn yiŋtɔ xɔse o.—2 Ʒan 8, 9.

13. Nyi mìɖo akpɔ emɔ nɔɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹³ Mìɖo akpɔ emɔ mɔ xexe lɔ agbe ŋwa nɔ mì. (1 Ʒan 3:13) Ʒan ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “Xexe keŋkeŋ lɔ le gɔnmɛ nɔ Enuvwinwatɔ lɔ ŋsɛn.” (1 Ʒan 5:19) Ci xexe lɔ gogokɔ vɔvɔnu dojiɔ, Satana can le dɔmɛzi ji doji. (Enyɔ. 12:12) Denyi amɛjijeje le bebemɛ shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose koɖo xɔsegbetɔwo ŋsukankanwo ɖekɛ ezankɔ o. Égbejenɔ mì ji tiin koɖo tamɛsɛnsɛn. Satana nya mɔ gamɛ hwɛɖeka yí kpɔtɔ nɔ ye yí yeasɔ tekpɔ mɔ yeaɖo te kunuɖeɖedɔ lɔ alo adahɛn mìwo xɔse. Eyi taɖo ci woɖo te mìwo dɔ lɔ alo wodeɖe mɔ do nu teŋ le eju ɖewo mɛɔ, dekpaca mì o. Ele ahan gan, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dokɔ ji le eju hunnɔwo mɛ. Wodadasɛ mɔ, nɔ amɛvwin lɔ cu nu kpɔ koɖo mì do ɖekpokpui can ɔ, mìatɛnŋ aɖu ji!

14. Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí akpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ?

¹⁴ Gbɔxwe mìakpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛɔ, mìɖo asenɔ vevi do wo nu. (1 Ʒan 3:10, 11, 16-18) Denyi hwenu enuwo nyɔkɔ ɖekɛ yí mìalɔn mìwonɔnɔwo o, vɔ mìalɔn mìwonɔnɔwo nɔ cukaɖawo li can. Le kpɔwɛ mɛ, èjeshi mɛɖe ci amɛ vevi ɖe ku nɔ yí eʒan mɔ woafa kɔn ni alo awa enu ŋtɔŋtɔ ɖewo yí asɔ kpedo nua? Alo èse mɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ do ao kpena xɔsetɔ ɖewo ji yí enu sugbɔ yi do mɛ nɔ wo yí eʒan mɔ woakpedo wo nu nɔ woatrɔ acu wowo Fyɔɖuxuxɔ alo wowo xwewoa? Enyɔ mɔ mìanu enyɔ ɖewo keŋ asɔ dasɛ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo mɔ mìlɔn wo yí gbese vevi do wo nu sugbɔ. Vɔ enuvevitɔ lɔ yí nyi mɔ mìawa ŋɖe yí asɔ kpedo wo nu.

15. Shigbe lé 1 Ʒan 4:7, 8 nui nɛ ɖe, nyi ele mɔ mìawaɔ?

¹⁵ Nɔ mìdadasɛ lɔnlɔn nɔ mìwonɔnɔwoɔ, anyi mìsrankɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwimɛ kpɔwɛ. (Hlɛn 1 Ʒan 4:7, 8.) Emɔ vevitɔ ci ji mìto yí danasɛ lɔnlɔn lɔ yí nyi mɔ, mìsɔ enu kenɔ mìwonɔnɔwo. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖe tɛnŋ je agɔ do mì keŋ yí biɔ sɔsɔke. Lɔnlɔn na yí mìsɔ kini keŋ ŋlɔnɔbe enu ci ewa do mì. (Kol. 3:13) Nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Aldo to nɔnɔmɛ cɛ mɛ. Ékpɔ nɔviŋsu ɖeka ci ebunɔ yí enukɔ enyɔ masɔgbe ɖeka so yi kɔtamɛtɔwo nu. Aldo nu mɔ: “Ŋdo gbe  ɖaɖa nɔ Yehowa zenɛniɖe nɔ akpedo ŋnu nɔ nyɛŋgbeɖo susu dɔndɔn ɖe do nɔvi lɔ nu o.” Vɔ Aldo denɔ te do nɔ o. Éwa toto koɖo nɔviŋsu lɔ nɔ kunuɖegbe yiyi. Ci wole kunu ɖekɔ dojuɔ, Aldo nu lé enyɔ ci nɔviŋsu lɔ nu wa ni do. Aldo nu mɔ: “Ci ŋnu anyi seselelanmɛwo niɔ, éɖe kuku. Lé exo nuxu do dasɛ mɔ enyɔ ci enu vayi ve nu sugbɔ. Eyi mìŋlɔbe nyɔ hunnɔ yɛ yí gbekpɔtɔ nyi exlɔ adodwiwo.”

16-17. Nyi mìaɖo gligaan yí awaɔ?

¹⁶ Apotru Ʒan lɔn nɔviɛ Kristotɔwo sugbɔ yí ji mɔ wowo xɔse le sɛnŋ. Yi lɔnlɔn lɔ ze le nukplamunyɔ ciwo yí le gbɔngbɔnmɛ lɛta amɛtɔn ciwo eŋwlɛ ɖaɖa wo mɛ. Edo ŋsɛn mì ci mìnya mɔ ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí aɖu fyɔ koɖo Yesu le jeŋkwimɛ ɖo lɔnlɔn koɖo vevisesedoamɛnu ci han yí Ʒan ɖo!—1 Ʒan 2:27.

¹⁷ Le vamɛ mɔ nukplamunyɔ ciwo yí mìkpɔ yɛ aci susumɛ nɔ mì pleŋ. Mína mìaɖui gligaan yí ase tonu nɔ Yehowa le enu ciwo pleŋ mìwanɔ me keŋ asɔ dasɛ mɔ mìzɔnkɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Kpla yi Nyɔ lɔ yí akando enu ci èkpla ji. Do ŋsɛn xɔse ci èɖo do Yesu nu. Gbe xexemɛnunya koɖo xɔsegbetɔwo nukplakplawo. Ŋgbelɔn nɔ amɛwo aʒin eo ji nanɔ agbeve yí aje nuvɔn mɛ o. Wanɔ do agbenywinɔnɔ se kɔyiji Yehowa tɔwo ji. Gbesɔ kpe niɔ, mína mìasɔ enu kenɔ mɛ ciwo yí je agɔ do mì, yí akpenɔdo mɛ ciwo yí le ʒan mɛ nu. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, ana mìwo nɔviwo akpɔtɔ asɛnŋ. Eyi nɔ mìdo go cukaɖa ɖekpokpui can ɔ, mìakpɔtɔ azɔnnɔ le nyɔnɔnwi lɔ mɛ.