“Ci ŋininye vi tɔ vu koɖoŋ ɔ, ŋje eve ji ni yí mɔ nawui.”—Paul.

“Nɔ wowa enu nyɛkuin koɖoŋ le axomɛ kpoŋ ɔ, ŋɖe blɛ donɔ dɔmɛzi sugbɔ. Ŋdanahɛn enu ciwo wosɔ munɔ munu koɖo ʒinkpinwo alo ŋɖekpokpui ci ŋkpɔ.”—Marco.

Taŋfuin mìdasɛn tamɛ shigbe mɛ cɛwo nɛ o. Ele ahan gan, egbɔnnɔnu nɔ mì pleŋ mɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji hweɖewonu. Enu ŋkɔtɔ ci yí taɖo enyi ahan yí nyi mɔ, mìɖu nuvɔn cinɔ so amɛ ŋkɔtɔ Adamu gbɔ. (Rɔm. 5:12) Shigbe Paul koɖo Marco nɛɔ, egbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo mɔ woaɖu wowo dɔmɛzi ji. Etɛnŋ nyi evu koɖo ekɔn nɔ mɛɖewo mɔ woaɖu wowo susuwo ji. Le kpɔwɛ mɛ, wokpɔtɔ bunɔ tamɛ kpɔ so enu ci yí do vɔnvɔn nɔ wo alo na wogbɔjɔ nu. Ahanke etɛnŋ gbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo mɔ woaɖu droamu ciwo yí dɔn wo do gbɔdɔndɔn masɔkoɖose, ahanumu alo gee yɔyɔ mɛ nɛ.

Mɛ ciwo yí deɖunɔ wowo susu, droamu koɖo nuwanawo ji atɛnŋ adahɛn wowo gbemɛ. Vɔ mìatɛnŋ aze nɔ enu cɛwo. Lé mìawɛ doɔ? Mìaɖunɔ mìwoɖekiwo ji. Gbɔxwe mìatɛnŋ awɛɔ, mìagbeje nyɔbiɔse amɛtɔn cɛwo mɛ: (1) Nyi amɛɖekijiɖuɖu nyiɔ? (2) Nyi yí taɖo ele veviɖeɔ? (3) Lé mìawɛ yí amɛɖekijiɖuɖu ci yí nyi akpaxwe ɖeka nɔ “Gbɔngbɔn Kɔkwɛ kusɛnsɛn” lɔ anɔ mì shiɔ? (Gal. 5:22, 23) Le yi goduɔ, mìakpɔ enu ci mìatɛnŋ awa, nɔ mìdetɛnŋ ɖunɔ mìwoɖekiwo ji gaɖewomɛ o.

Nɔ mɛɖe ɖunɔ droamu dɔndɔnwo ji yí desɔ enyɔwo pleŋ wanɔ dɔɔ, anyi éɖunɔ yiɖeki ji. Éɖunɔ yiɖeki ji le nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ nɔ yi nu akpe nɔ Mawu.

Yesu dasɛ enu ci amɛɖekijiɖuɖu nyi. Bibla nu so nu mɔ: “Eyɛ ci wo zu, gan de wa enuvwin ɖe o. Eyɛ ci wo ɖe efun nɔ, gan de kan adan nɔ amɛ ɖe o. Vɔ, É sɔ Yiɖeki jo nɔ Amɛ ci ɖonɔ kojo jɔjwɛ.” (1 Piɛ 2:23) Hwecinu wokan Yesu do aci nu yí yi ketɔnɔwo kuikuiɛɔ, éɖu yiɖeki ji. (Mt. 27:39-44) Doŋkɔɔ, éɖu yiɖeki ji sugbɔ hwecinu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo teteɛkpɔ mɔ yewoaɖo fɛnca ni keŋ ali le yi nuxuxoxo mɛ. (Mt. 22:15-22) Égbeɖo kpɔwɛ ɖɛ nɔ mì hwecinu Ʒuifu ɖekawo do dɔmɛzi yí tɔ ekpe dɔdɔɛ. Yesu dekan enyɔ nɔ wo o. Ewaɖeɔ, “Yesu wla yiɖeki, yí tó le Mawusɛnxu lɔ.”—Ʒan 8:57-59.

Mìatɛnŋ asran Yesu kpɔwɛa? Ɛɛ, le emɔ ɖewo nu. Apotru Piɛ ŋwlɛ mɔ: “Kristo can kpefun dota nɔ mì yí gbé kpɔwɛ ɖɛ nɔ mì, nɔ mì a kplɔ Yí teshiwo do.” (1 Piɛ 2:21) Ci mìnyi nuvɔnmɛwo can ɔ, mìatɛnŋ asran Yesu kpɔwɛ yí aɖunɔ mìwoɖekiwo ji. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìawɛ ahan ɔ?

Mìɖo aɖunɔ mìwoɖekiwo ji gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Yehowa. Nɔ mìsɛnkɔ Yehowa le  egbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ can ɔ, mìatɛnŋ adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ, nɔ mìdeɖunɔ mìwoɖekiwo ji le nuxuxoxo koɖo nuwana mɛ o.

Mìakpɔ Moizi kpɔwɛ. “É nyi xomɛnywitɔnɔ sɔwu amɛ ɖekpokpwi ci yí le nyigban ji” le yi hwenu. (Amh. 12:3) Ci Izraɛliviwo tonɔ nyɔ nɔ Moizi can ɔ, édo ʒinxo yí ɖo to wo na nɔ exwe sugbɔ. Vɔ gbeɖekaɔ, detɛnŋ gbeɖu yiɖeki ji o. Ci Izraɛliviwo gbetɔ enyɔ toto mɔ yewodekpɔ eshi anuɔ, Moizi do dɔmɛzi. Ékan nyɔ nɔ wo yí nu mɔ: “Míwo egufɔntɔwo, míɖo to! Mìatɛnŋ ana eshi ato so ekpe cɛ mɛ nɔ mía?”—Amh. 20:2-11, NWT.

Moizi detɛnŋ ɖu yiɖeki ji o. Dedo bubu Yehowa nu mɔ eyi wa enujiŋ cɛ yí na eshi yewo o. (Eha. 106:32, 33) Ecɛ na Yehowa deɖe mɔ ni yí eyi Gbeɖu Nyigban lɔ ji o. (Amh. 20:12) Keke ana nɔ Moizi kugbeɔ, atɛnŋ asenɔ vevi sugbɔ mɔ yedetɛnŋ ɖu yeɖeki ji hwenɔnu o.—2 Ese. 3:23-27.

Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìle nyɔnɔnwi lɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ can ɔ, mìdeɖo axo nuxu nɔ mɛɖe koɖo amɛmabu, nɔ édo dɔmɛzi nɔ mì alo wa ŋɖe ci yí ʒan mɔ woadɔn to ni o. (Efe. 4:32; Kol. 3:12) Le nyɔnɔnwi mɛ, nɔ mìshinkɔɔ, egbɔnnɔnu hweɖewonu mɔ mìado ʒinxo. Vɔ ɖo ŋwi Moizi. Mìdaji gbeɖe mɔ amɛɖekijimaɖumaɖu ana mìadahɛn ŋkɔ nywi ci mìɖo le Yehowa gbɔ so exwe sugbɔ ke o. Vɔ lé mìawɛ yí nɔnɔmɛ vevi cɛ anɔ mì shiɔ?

Do gbe ɖaɖa yí abiɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ kusɛnsɛn kpaxwe ɖe yí amɛɖekijiɖuɖu nyi. Yehowa nanɔ yi gbɔngbɔn lɔ mɛ ciwo yí biɔɛni. (Luiki 11:13) Yehowa atɛnŋ ato yi gbɔngbɔn lɔ ji yí ana ŋsɛn ci yí ʒan mì nɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji. (Fili. 4:13) Átɛnŋ agbekpedo mì nu mìaɖo gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn nɔnɔmɛ buwo shigbe lɔnlɔn nɛ. Nɔ mìɖo lɔnlɔn ɔ, amɛɖekiɖuɖu anɔnɔ fafɛɖe nɔ mì.—1 Kor. 13:5.

Gbe ŋɖekpokpui ci yí ana eoɖeki ji ɖuɖu agbɔnnu nɔ eo. Le kpɔwɛ mɛ, gbe siti koɖo munumumu ciwo yí danasɛ enudɔndɔnwo. (Efe. 5:3, 4) Ŋɖekpokpui ci yí atɛnŋ adɔn mì do enudɔndɔnwawa mɛ yí mìɖo agbe. (Elo. 22:3; 1 Kor. 6:12) Le kpɔwɛ mɛ, mɛ ci yí gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nyinɔ tetekpɔ  nɔ, ɖo agbe wema koɖo fimu ciwo yí afɔn gbɔdɔndɔn drowo do lanmɛ ni.

Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìawa do nukplamunyɔ cɛ ji. Vɔ nɔ mìje agbla sugbɔɔ, Yehowa ana ŋsɛn ci yí ʒan mì nɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji. (2 Piɛ 1:5-8) Ákpedo mì nu mìaɖunɔ mìwo susu, nuxu koɖo mìwo nuwanawo ji. Eyi Paul koɖo Marco ciwo nu mìxo nuxu le tɔtɔmɛ wa. Wovakpla lé woaɖunɔ wowo dɔmɛzi ji do. Mìagbekpɔ nɔviŋsu ɖeka kpɔwɛ. Édonɔ dɔmɛzi keke wanɔ vu koɖo amɛwo nɔ éle ehun kukɔ. Lé ewɛ yí vaɖunɔ yiɖeki jiɔ? Énu mɔ: “Ŋdonɔ gbe ɖaɖa veviɖe ŋkeŋke. Ŋkpla nyɔta ciwo yí xo nuxu so amɛɖekijiɖuɖu nu, ŋle mawunyɔkpukpui vevi ciwo yí akpedo ŋnu do susumɛ. Ci ŋzɔn do emɔdasɛnamɛ lɔwo ji na nɔ exwe sugbɔ can ɔ, ŋkpɔtɔ ɖonɔ ŋwi nɔ nyɛɖeki ŋkeŋke mɔ, ŋɖo anɔnɔ kpuu. Gbesɔ kpe niɔ, ŋfɔn zan yinɔ dɔmɛ nɔ nyɛŋgbevaci gosolo mɛ keŋ atɔ dɔmɛzi dodo o.”

Mì pleŋ yí egbɔnnɔnu nɔ hweɖewonu mɔ mìaɖu mìwoɖekiwo ji. Nɔ evajɔ ahan ɔ, etɛnŋ wa ŋkpɛn nɔ mì mɔ mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Vɔ hwenɔnu yí mìɖo abiɔ kpekpedonu Yehowa sugbɔ nɛ. Eyi taɖo nɔ ejɔ ahan ɔ, do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa le afɔdumɛ. Ðe kuku ni yí abiɔɛ sɔsɔke, ji yi kpekpedonu yí aɖui gligaan mɔ yedagbewa afɛn lɔ ke o. (Eha. 51:9-11) Ŋgbemɔ Yehowa daɖo to ye gbedodoɖa cɛ o. (Eha. 102:17) Apotru Ʒan ɖo ŋwi nɔ mì mɔ Mawu Vi hun “klɔnɔ agɔjejewo keŋkeŋ nɔ mì.” (1 Ʒan 1:7; 2:1; Eha. 86:5) Ðo ŋwi mɔ Yehowa nu nɔ yi sɛntɔwo mɔ wo le sɔ enu kenɔ amɛ. Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ yiŋtɔ can awɛ ahan nɔ mì.—Mt. 18:21, 22; Kol. 3:13.

Ci Moizi deɖu yiɖeki ji gbenɔgbe le zogbejiɔ, eve Yehowa nu. Ele ahan gan, Yehowa sɔ ki. Yí Mawu Nyɔ lɔ ɖe mɛ mɔ, Moizi nyi ŋsu egbejinɔtɔ ci mìɖo asran. (2 Ese. 34:10; Ebre. 11:24-28) Yehowa deɖe mɔ nɔ Moizi yí eyi Gbeɖu Nyigban lɔ ji o, vɔ ávafuin le Paradiso mɛ le nyigban ji yí anɔ agbe tɛgbɛɛ. Mìwo can mìatɛnŋ akpɔ mɔ nɔ agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ, nɔ mìje agbla veviɖe yí amɛɖekijiɖuɖu nɔnɔmɛ vevi cɛ le mì shi.—1 Kor. 9:25.