1-2. Sɔ koɖo 1 Piɛ 4:7, 8 ɖe, nyi yí akpedo mì nu yí mìato hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛɔ?

CI MÌÐOKƆ vɔvɔnu nɔ “ŋkeke vɔvɔ” lɔwoɔ, mìatɛnŋ ato yumɛcici sɛnŋwo mɛ. (2 Tim. 3:1) Le kpɔwɛ mɛ, ci woda kɔ le ju ɖeka mɛ le Afrique weɖoxɔxuɔ, eju lɔ mɛ blu yí ma. Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo degbetɛnŋ tokɔ na nɔ wleci amadɛn o, ɖo mɛ ciwo yí trɔdo wo le evu wakɔ. Nyi yí kpedo wo nu yí woto nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛɔ? Mɛɖewo kpɔ bexu le nɔvi ciwo yí le nutwi ciwo mɛ vofamɛ le gbɔ. Nɔviŋsu ɖeka nu mɔ: “Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ, ŋkpɔ jijɔ ɖo ŋle koɖo exlɔwo. Mìtɛnŋ do ŋsɛn mìwonɔnɔwo.”

² Nɔ “efunkpekpe gangan lɔ” tɔ jiɔ, eji ajɔ mì mɔ mìɖo exlɔ nywi ciwo yí lɔn mì. (Enyɔ. 7:14) Eyi taɖo eʒan kpata mɔ mìaɖo exlɔ adodwiwo kakacɛ. (Hlɛn 1 Piɛ 4:7, 8.) Mìatɛnŋ akpla nu so enu ciwo yí jɔ do Ʒeremi ji mɛ. Yi xlɔ vevitɔ kpedo nu eci agbe le hwenu ciwo yí doŋkɔ nɔ Ʒeruzalɛmu gugu. * Lé mìatɛnŋ asran Ʒeremi doɔ?

3. (a) Nyi yí ana Ʒeremi aɖe yiɖeki do azɔge saɔ? (b) Enyɔ ci yí Ʒeremi nu nɔ yi wemaŋwlɛntɔ Barushiɔ, yí nyi yí to so mɛɔ?

³ Ʒeremi kpena koɖo taŋfuin yi xomumɛtɔ ɖewo ciwo yí so Anato dele gbeji nɔ Mawu o. Énɔ wo mɛ na nɔ exwe 40 alo wu ahan. (Ʒer. 11:21; 12:6) Ci ele  ahan can ɔ, Ʒeremi deɖe yiɖeki do azɔge o. Vɔ énu seselelanmɛ yi tɔwo nɔ egbejinɔtɔ Barushi ci yí nyi yi wemaŋwlɛntɔ. Égbenui nɔ mìwo hɛnnɛ, ɖo woŋwlɛn wo ɖɛ. (Ʒer. 8:21; 9:1; 20:14-18; 45:1) Mìatɛnŋ akpɔ lé Barushi koɖo Ʒeremi vaɖo lɔnlɔn koɖo bubu nɔ wowonɔnɔwo do le susumɛ hwecinu yí Barushi ŋwlɛnkɔ enu ciwo yí jɔ do Ʒeremi ji.​—Ʒer. 20:1, 2; 26:7-11.

4. Nyi Yehowa mɔ Ʒeremi le waɔ, yí lé dɔdoashi lɔ na exlɔwawa ci yí le gblamɛ nɔ Ʒeremi koɖo Barushi sɛnŋ doji doɔ?

⁴ Ʒeremi sɔ edɔngbegbe kanxle Izraɛliviwo kudo enu ci yí ajɔ do Ʒeruzalɛmu ji nu na nɔ exwe sugbɔ. (Ʒer. 25:3) Yehowa gbete kpɔ mɔ yeana jukɔn lɔ atrɔ jimɛ yí nu nɔ Ʒeremi mɔ yi le ŋwlɛn amɛkanxlenyɔ ye tɔwo do wemaxlaxla ɖeka mɛ. (Ʒer. 36:1-4) Ci Ʒeremi koɖo Barushi wa edɔ ci Mawu dɔ wo doju na nɔ wleci sugbɔɔ, mìkando ji mɔ wokannɔ seŋ ciwo yí do ŋsɛn wowo xɔse.

5. Lé Barushi dasɛ mɔ yenyi exlɔ nywi nɔ Ʒeremi doɔ?

⁵ Ci gamɛ vasun mɔ woahlɛn wemaxlaxla lɔ mɛ nyɔwo nɔ amɛwoɔ, Ʒeremi ɖo akando yi xlɔ Barushi ji mɔ yɛahlin. (Ʒer. 36:5, 6) Barushi sɔ edɔngbegbe wa yi dɔdoashi cɛ ci mɛ afɔku le. Àtɛnŋ akpɔ lé Ʒeremi ɖo ageze le yiɖeki mɛ do hwenu yí Barushi yi gbedoxɔ lɔ gbadenu keŋ wa edɔ ci wo mɔ yi le wa lɔa? (Ʒer. 36:8-10) Ʒuda jumɛganwo se enu ci Barushi wa yí nu ni mɔ yɛ le kɔ egbe yi ji ahlɛn wemaxlaxla lɔ mɛ nyɔwo nɔ yewo! (Ʒer. 36:14, 15) Woɖui mɔ yewoanu enu ci Ʒeremi wa nɔ Efyɔ Ʒoakimu. Eyi taɖo wonu nɔ Barushi mɔ: “Eo koɖo Ʒeremi, mí ɖo a yì be. Mí ŋgbe nu fini mí bebeɛ do  nɔ amɛ ɖe o.” (Ʒer. 36:16-19) Aɖaŋɖoɖo nywi teŋ yí nyɔ cɛ nyi!

6. Lé Ʒeremi koɖo Barushi wa nu do ci woci yumɛ nɔ woɔ?

⁶ Ci Efyɔ Ʒoakimu se enyɔ ciwo Ʒeremi ŋwlɛn ɔ, édo dɔmɛzi keke yí tɔ zo wemaxlaxla lɔ yí dɔ mɔ wo le lé Ʒeremi koɖo Barushi. Ci ele ahan can ɔ, Ʒeremi devɔn o. Ésɔ wemaxlaxla bu nɔ Barushi keŋ yí gbenu Yehowa ŋɛdu lɔ ni. Barushi “ŋwlɛ eŋɛdwiwo pleŋ ciwo yí le wema ŋwlaŋwla ŋkɔtɔ mɛ do ji. Ecɛ nyi wema ŋwlaŋwla ci yí Ʒuda fyɔ Ʒoakimu tɔzo.”​—Ʒer. 36:26-28, 32.

7. Nyi mìkando ji mɔ yɛjɔ hwenu Ʒeremi koɖo Barushi wa dɔ dojuɔ?

⁷ Exlɔwawa ci yí le gblamɛ nɔ mɛ ciwo yí to tetekpɔ ɖekɛ mɛ doju sɛnnɔŋ doji. Eyi taɖo ci Ʒeremi koɖo Barushi wa dɔ doju yí trɔ ŋwlɛn wemaxlaxla ci Efyɔ Ʒoakimu tɔ zoɔ, woavajeshi wowonɔnɔwo doji yí wowo xlɔnyinyi agbesɛnŋ doji. Lé kpɔwɛ ci egbejinɔtɔ amɛve cɛwo ɖo atɛnŋ akpedo mì nu doɔ?

8. Nyi yí atɛnŋ axe mɔ nɔ mì yí mìdaɖo exlɔ veviwoɔ, yí nyi yí taɖo mìdeɖo ana taɔ?

⁸ Nɔ mɛɖe wa nuvevi koɖo mì vayiɔ, atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìanunɔ mìwo ji mɛ nyɔwo nɔ mɛbuwo. (Elo. 18:19, 24) Alo mìatɛnŋ akpɔɛ mɔ ŋsɛn koɖo gamɛ dele mì shi mìaɖo exlɔ veviwo o. Ele ahan gan, mìdana ta o. Nɔ mìji mɔ mìwo nɔviwo anɔ koɖo mì hwenu mìatokɔ tetekpɔwo mɛɔ, ele mɔ mìanyi exlɔ bakpomadɔnwo kakacɛ. Emɔ vevi ɖeka ci ji mìato awɛ yí nyi mɔ mìanunɔ susu koɖo seselelanmɛ mìwo tɔwo nɔ wo.​—1 Piɛ 1:22.

9. (a) Lé Yesu dasɛ do mɔ yekando ye xlɔwo jiɔ? (b) Nɔ ènunɔ susu koɖo seselelanmɛ ao tɔwo ɖe, lé akpedo eo nu naɖo exlɔ veviwo doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁹ Yesu xo nuxu nɔ yi xlɔwo so ji mɛ yí sɔ dasɛ nɔ wo mɔ yekando wo ji. (Ʒan 15:15) Mìatɛnŋ sran Yesu yí anunɔ jijɔkpɔkpɔ, vevisese koɖo vɔnvɔn mìwo tɔwo nɔ mɛbuwo. Nɔ mɛɖe xokɔ nuxu nɔ eoɔ, ɖo to yi nywiɖe. Àtɛnŋ avado jeshi mɔ yewo susu, seselelanmɛ koɖo tajinu sugbɔtɔ nyi ŋmɛɖekɛ. Mìasɔ nɔvinyɔnu Cindy ci yí ɖo exwe 29 kpɔwɛ. Ényi xlɔ koɖo gbeshiagbe mɔɖetɔ Marie-Louise ci yí ɖo xwe 67. Cindy koɖo Marie-Louise ɖenɔ kunu doju labishigbe nyidinwo yí xonɔ nuxu so ji mɛ nɔ wowonɔnɔwo kudo enyɔ vovovowo nu. Cindy nu mɔ, “Ejɔnɔ ji nɔŋ nɔ ŋkan seŋ so enyɔ veviwo nu  koɖo anyi xlɔwo, ɖo ekpenɔdo ŋnu yí ŋjenɔshi wo yí gbesenɔ nu gɔnmɛ nɔ wo doji.” Nɔ ènunɔ susu koɖo seselelanmɛ ao tɔwo nɔ ao xlɔwo yí gbeɖonɔ to wo nɔ woxokɔ nuxuɔ, míwo xlɔwawa asɛnŋ doji.​—Elo. 27:9.

10. Sɔ koɖo Elododo Wema 27:17 ɖe, nyi yí ajɔ nɔ mìwanɔ dɔ koɖo mìwo kpena xɔsetɔwoɔ?

¹⁰ Shigbe lé ejɔ do Ʒeremi koɖo Barushi ji nɛɔ, nɔ mìwa dɔ doju koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo yí lenɔ ŋkuvi do wowo nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, mìkplanɔ nu so wo gbɔ yí tenɔ gogo wo doji. (Hlɛn Elododo Wema 27:17.) Le kpɔwɛ mɛ, lé èsenɔ le eoɖeki mɛ le kunuɖegbe nɔ èkpɔ ao xlɔ gbe dɔn yí ɖe yi jixɔsewo mɛ alo xo nuxu so ji mɛ koɖo kankandoji kudo Yehowa koɖo yi tamɛɖoɖowo nuɔ? Àluin doji.

11-12. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé kunuɖeɖe doju atɛnŋ akpedo mì nu mìado ŋsɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mìwo koɖo nɔviwo.

¹¹ Mìakpɔ nutɔxukpɔkpɔ amɛve ciwo yí dasɛ lé kunuɖeɖe doju kpenɔdo nɔviwo nu wovalɔnnɔ wowonɔnɔwo doji. Adeline nyi nɔvinyɔnu ci yí ɖo xwe 23. Énu nɔ yi xlɔwo domɛtɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Candice mɔ yewoayi dra eŋɛnywi lɔ le nyigbanmama ɖeka ci mɛ wodeɖenɔ kunu le kabakaba o. Énu mɔ: “Mìji mɔ mìadranɔ eŋɛnywi lɔ koɖo ezolelanmɛ yí agbesenɔ vivi nɔ edɔ lɔ doji. Mì amɛve ʒan gbɔngbɔnmɛ ŋsɛndoamu.” Ele ci wokpɔ so edɔwawa doju mɛɔ? Adeline nu mɔ: “Le ŋkeke ɖeshiaɖe vɔvɔnuɔ, mìnunɔ lé míse le mìwoɖekiwo mɛ koɖo enu ciwo yí do ŋsɛn mì kudo seŋ ciwo mìkan nu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Mìgbedonɔ jeshi lé Yehowa kplɔkplɔ mì le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ do. Seŋkankan so mìwo ji mɛ nyɔwo nu ahan donɔ jijɔ nɔ mì yí na mìgbejeshi mìwonɔnɔwo doji.”

¹² Laïla koɖo Marianne nyi nɔvinyɔnu trɛnnɔ ciwo yí so France. Woyi ɖe kunu le Bangui ci yí nyi jugan ci mɛ amɛ sugbɔ le le République centrafricaine na nɔ  kwɛshila amatɔn. Laïla ɖo ŋwi mɔ: “Nyɛ koɖo Marianne to cukaɖawo mɛ, vɔ ci mìkannɔ seŋ koɖo mìwonɔnɔwo nywiɖe yí gbeɖo lɔnlɔn akun-akun nɔ mìwonɔnɔwoɔ, mìwo xlɔwawa sɛnŋ doji. Ci ŋkpɔ lé Marianne trɔnɔ do nɔnɔmɛwo nu do, lɔnlɔn ci eɖo nɔ nutwi lɔ mɛ tɔwo koɖo ezolelanmɛ ci esɔ wanɔ kunuɖeɖedɔ lɔɔ, ŋvadonɔ bubu yi nu sɔwu sa.” Deʒan mɔ àyi ci ejugodu gbɔxwe akpɔ nyɔna cɛwo o. Hweɖekpokpuinu ci àwakɔ dɔ le ao nyigbanmama mɛ koɖo nɔvi ɖeɔ, mɔnukpɔkpɔ enyi nɔ eo mɔ najeshi doji yí ado ŋsɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ eo koɖo yɛ.

13. Cukaɖa ci mìatɛnŋ ado go nɔ mìwakɔ dɔ koɖo mìwo xlɔwoɔ?

¹³ Nɔ mìwakɔ dɔ doju koɖo mìwo xlɔwoɔ, denyi wowo nɔnɔmɛ nywiwo ɖekɛ mìdonɔ jeshi o. Vɔ mìgbedonɔ jeshi afɛn ciwo wowanɔ hweɖewonu. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ anyi xlɔ veviwoɔ? Ðo ŋwi Ʒeremi kpɔwɛ. Nyi yí kpedo nu ekpɔnɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí le yi xlɔwo shi yí dekpɔnɔ wowo fɛnwoɔ?

14. Nyi Ʒeremi kpla so Yehowa nuɔ, yí lé ekpedo nu doɔ?

¹⁴ Ʒeremi yí ŋwlɛn Bibla wema ci nu yi ŋkɔ le, etɛnŋ nyi eyi gbeŋwlɛn Efyɔwo ŋkɔtɔ koɖo evetɔ. Kankandoji li mɔ dɔdoashi ŋtɔ́ na enya lé Yehowa ku ŋshishi nɔ agbetɔ nuvɔnmɛwo do. Le kpɔwɛ mɛ, énya mɔ ci Efyɔ Ashabu trɔ jimɛɔ, Yehowa na yi xomu degu le yi gbehwenu o. (1 Efy. 21:27-29) Ahanke enya mɔ Manashe wa nuvɔn wu Ashabu keŋ sɔ do dɔmɛzi nɔ Yehowa nɛ. Gan ci Manashe trɔ jimɛɔ, Yehowa sɔ yi nuvɔnwo ki. (2 Efy. 21:16, 17; 2 Kro. 33:10-13) Enujɔjɔ ŋtɔ́wo kpedo nu dandandan yí esran jigbɔnɖɛ koɖo ŋshishikuku Mawu tɔ, nɔ éwakɔ nu ɖaɖa yi xlɔ veviwo gbɔ.​—Eha. 103:8, 9.

15. Hwenu nubuwo dɔn Barushi susu so dɔdoashi yi tɔ ji ɖe, lé Ʒeremi sran Yehowa keŋ gbɔn ji ɖɛ ni doɔ?

¹⁵ Hwenu nubuwo dɔn Barushi susu so edɔdoashi yi tɔ jiɔ, kpɔ lé Ʒeremi kpedo nu ɖa. Ʒeremi denu zeɖeka mɔ Barushi datɛnŋ atrɔ o. Vɔ énu Mawu ŋɛdu nywi lɔ ni tiin. (Ʒer. 45:1-5) Nyi yí mìatɛnŋ akpla so enujɔjɔ cɛ mɛɔ?

16. Sɔ koɖo Elododo Wema 17:9 ɖe, nyi mìɖo awa nɔ exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo nɔviwo gblamɛ akpɔtɔ asɛnŋ ɔ?

¹⁶ Ele mɛ mɔ, mìdakpɔ mɔ mɔ mìwo nɔviwo awa nu yí afɛn danɔ nu o. Eyi taɖo nɔ mìnyi xlɔ koɖo mɛɖeɔ, mìɖo aje agbla sɛnsinɖe nɔ exlɔnyinyi lɔ akpɔtɔ asɛnŋ. Nɔ mìwo xlɔ lɔ wa afɛn ɖeɔ, taŋfuin aʒan mɔ mìazan Mawu Nyɔ lɔ asɔ kpla nu yi so ji mɛ koɖo xomɛfafa. (Eha. 141:5) Vɔ nɔ éwa nu ci yí ve mìɔ, mìɖo asɔ ki. Nɔ mìsɔ enu ke mɛɖeɔ, mìdeɖo agbexo nuxu so nu o. (Hlɛn Elododo Wema 17:9.) Ele veviɖe le hwenu sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛ mɔ mìakpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔwo nɔnɔmɛ nywiwo yí mìwo susu danɔnɔ wowo fɛnwo nu o! Nɔ mìwɛni ahan ɔ, edonɔ ŋsɛn ekacaca ci yí le mìwo koɖo wowo gblamɛ. Mìɖo awɛni kakacɛ, ɖo mìavaʒan exlɔ veviwo le funkpekpe gangan lɔ mɛ.

17. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ Ʒeremi nyi exlɔ adodwi nɔ amɛwo le hwenu sɛnŋwo mɛɔ?

¹⁷ Enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi nuwanawo dasɛ mɔ, ényi exlɔ adodwi nɔ amɛwo le hwenu sɛnŋwo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Ebɛdi Melɛki ci yí wanɔ dɔ le efyɔ xwe ɖe Ʒeremi ti le  dodu ci mɛ baba le yí sɔ hwlɛn yi gbe gan. Le yi goduɔ, Ebɛdi Melɛki vavɔn mɔ jumɛganwo awa nuvevi koɖo ye. Ci Ʒeremi se nyɔ cɛɔ, denu mɔ ye xlɔ lɔ atɛnŋ ato cukaɖa lɔ mɛ yí bɔ nu o. Ci ele gakpamɛ can ɔ, éwa enu ci ji ekpe yí nu Yehowa gbeɖu fakɔnnamɛ nɔ yi xlɔ Ebɛdi Melɛki keŋ sɔ do ŋsɛn yi.​—Ʒer. 38:7-13; 39:15-18.

18. Sɔ koɖo Elododo Wema 17:17 ɖe, lé mìawa nu do nɔ mìwo xlɔ ɖe tokɔ funkpekpewo mɛɔ?

¹⁸ Le egbɛmɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo tokɔ cukaɖa vovovowo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, jɔjɔmɛfɔku alo ahwawawawo na mìwo nɔvi sugbɔ kpekpeɛ fun. Nɔ ejɔ ahan ɔ, mìwo domɛtɔ ɖewo tɛnŋ xɔnɔ exlɔ cɛwo do mìwo xwewo mɛ. Mɛɖewo tɛnŋ nanɔ eho keŋ sɔ kpenɔdo wo nu. Vɔ mì pleŋ atɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ le kpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu. Nɔ mìse mɔ mìwo nɔvi ɖe gbɔjɔɔ, taŋfuin mìdanya enyɔ ci mìanu alo enu ci mìawa o. Vɔ mì pleŋ atɛnŋ na kpekpedonu. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ ji gamɛ anɔ koɖo mìwo xlɔ lɔ. Mìatɛnŋ asɔ xomɛfafa aɖo to yi nɔ éxokɔ nuxu. Mìatɛnŋ agbexo nuxu so akɔnfanamɛ kpukpui ci yí jɔnɔ ji nɔ mì nu ni. (Ezai 50:4) Vevitɔ lɔ yí nyi mɔ nanɔ koɖo ao xlɔwo hwenu woʒan eo.​—Hlɛn Elododo Wema 17:17.

19. Lé exlɔ nywi ciwo yí mìaɖo kakacɛ avakpedo mì nu le esɔmɛ doɔ?

¹⁹ Mìɖo aɖui gligaan yí anyi exlɔ koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí adonɔ ŋsɛn exlɔnyinyi lɔ kakacɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìwo ketɔnɔwo ato ŋsukankanwo ji yí asɔ te kpɔ mɔ yewoado mama mì mɛ. Woaje agbla mɔ yewoana mìdakando mìwonɔnɔwo ji o yí atrɔkpe mìwonɔnɔwo. Vɔ woado gbla gbali. Wodatɛnŋ ana mìami mìwo nɔviwo lɔnlɔn o. Ŋɖe deli woawa yí adahɛn ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ mì o. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, exlɔwawa ŋtɔ́wo ato xexe cɛ vɔvɔnu mɛ yí ani sɔyi mavɔmavɔ mɛ!