1-2. (a) Sɔ koɖo Efezitɔwo 6:16 ɖe, nyi yí taɖo ‘xɔse ci mìasɔ wa akpoxɔnu gangan’ ɖo anɔ mì shiɔ? (b) Nyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔɔ?

‘XƆSE ci àsɔ wa akpoxɔnu gangan’ le eo shia? (Hlɛn Efezitɔwo 6:16.) Kankandoji li mɔ, ele eo shi. Shigbe lé akpoxɔnu gangan cɔnnɔ akpaxwe sugbɔtɔ nɔ gotuɔ, ao xɔse aglɔn ta nɔ eo so enuvwin ciwo yí le xexeɛ mɛ shi. Wowo yí nyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nuwana, tamɛsɛnnuwawa koɖo ŋɖekpokpui ci yí dewa ɖeka koɖo Mawu sewo o.

² Vɔ ci mìle agbe le “ŋkeke vɔvɔwo” mɛɔ, woakpɔtɔ adonɔ mìwo xɔse kpɔ. (2 Tim. 3:1) Lé àwɛ agbeje ao xɔse ci èsɔ wa akpoxɔnu gangan kpɔ keŋ akando ji mɔ yɛle sɛnsinɖeɔ? Yí lé àwɛ ale ao kpoxɔnu lɔ goguiɖeɔ? Mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo.

3. Nyi ahwawatɔwo wanɔ nɔ wowo kpoxɔnuwoɔ, yí nyi taɖoɔ?

³ Le Bibla hwenuɔ, ahwawatɔwo ɖonɔ akpoxɔnu ciwo wosɔ elangbaza cɔnnɔ nɔ. Woshinɔ ami nɔ akpoxɔnu lɔwo nɔ gbaza lɔ ŋgbedahɛn o yí ega kpaxwe ŋgbeje hwi o. Nɔ ahwawatɔ ɖe do jeshi mɔ ŋɖe dahɛn le ye kpoxɔnu nuɔ, éte kpɔ yí drɛni do keŋ ale gbesɔsɔ hweɖekpokpuinu nɔ ahwa ci woayi. Lé kpɔwɛ cɛ sɔ koɖo ao xɔse doɔ?

4. Nyi yí taɖo mìɖo agbeje xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu kpɔɔ, yí lé mìɖo awɛni doɔ?

⁴ Shigbe ahwawatɔ ciwo yí ni le blema vayi nɛɔ, èɖo aglonɔ ao xɔse ci èsɔ wa akpoxɔnu kpɔ blaŋblaŋ yí alenɔ  bu ni. Ecɛ ana yí àle gbesɔsɔ hweɖekpokpuinu nɔ ahwagbeyiyi. Ci mìnyi Kristotɔwoɔ, mìwakɔ gbɔngbɔnmɛ hwa yí gbɔngbɔnvɔnwo can le mìwo ketɔnɔwo mɛ. (Efe. 6:10-12) Mɛbu ɖe datɛnŋ ale xɔse ci èsɔ wa akpoxɔnu nɔ eo o. Lé àwɛ akando ji mɔ yesunte akpanŋkɔ tetekpɔwoɔ? Ŋkɔtɔ, èɖo ado gbe ɖaɖa nɔ Mawu keŋ abiɔ kpekpedonu. Yi goduɔ, èɖo azan Mawu Nyɔ lɔ nɔ akpedo eo nu yí nakpɔ eoɖeki shigbe lé Mawu kpɔnɔ eo nɛ. (Ebre. 4:12) Bibla nu mɔ: “Doji do [Yehowa] nu gbijigbiji! Ŋgbe godo nunyanya aotɔ nu o.” (Elo. 3:5, 6) Ecɛyɛɔ, bu tamɛ kpɔ so gbeta ciwo èsɔ vayi le majinjinɖe mɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, èto eho cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ vayia? Yehowa ɖo gbe le Ebretɔwo 13:5 mɛ mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.” Hwenu ètokɔ cukaɖa lɔ mɛ ɖe, gbeɖu cɛ va susumɛ nɔ eoa? Gbeɖu cɛ na yí èkando ji mɔ Yehowa akpedo ye nua? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, ecɛ dasɛ mɔ èna yí ao xɔse ci èsɔ wa akpoxɔnu le sɛnsinɖe.

5. Nyi àtɛnŋ ado jeshi nɔ ègbeje ao xɔse kpɔɔ?

⁵ Nɔ èwa ɖaŋ gbeje ao xɔse kpɔɔ, taŋfuin enu ci àkpɔ akpaca eo. Ètɛnŋ kpɔ gbɔjɔgbɔjɔ ciwo dedo jeshi sa o. Le kpɔwɛ mɛ, ètɛnŋ do jeshi mɔ xaxa le amɛɖeki mɛ ɖoɖu, ŋsukankannyɔ koɖo gbɔjɔgbɔjɔwo dahɛn nu le ao xɔse nu. Nɔ ecɛ jɔ do eo ji vayi ɖe, lé àwɛ aglɔn ta nɔ ao xɔse nɔ afɔku buɖe ŋgbevajɔ do ji keɔ?

6. Kpɔwɛ ciwo yí dasɛ mɔ xaxa le amɛɖeki mɛ ɖekawo nyɔɔ?

⁶ Xaxa le amɛɖeki mɛ ɖekawo nyɔ. Le kpɔwɛ mɛ, esɔgbe mɔ mìxanɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, lé mìawɛ adonɔ jijɔ nɔ Yehowa koɖo Yesu ma. (1 Kor. 7:32) Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖeɔ, mìxanɔ le mìwoɖekiwo mɛ yí jinɔ mɔ mìadra ekacaca ci yí le mìwo koɖo Mawu gblamɛ do. (Eha. 38:18) Mìgbexanɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ, lé mìawɛ adonɔ jijɔ nɔ mɛ ci mìɖe alo alenɔ bu nɔ mìwo xomumɛtɔwo koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo ma.​—1 Kor. 7:33; 2 Kor. 11:28.

7. Sɔ koɖo Elododo Wema 29:25 ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ agbetɔɔ?

⁷ Ele ahan gan, xaxa le amɛɖeki mɛ ɖoɖu atɛnŋ adahɛn nu le mìwo xɔse nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìtɛnŋ xanɔ le mìwoɖekiwo mɛ hweɖekpokpuinu mɔ, lé mìawɛ akpɔ ŋɖuɖu koɖo nudodo sugbɔ ma. (Mt. 6:31, 32) Mìaji mɔ mìaɖe xaxa lɔ kpɔtɔ yí taŋfuin mìasɔ mìwo susu ɖo dɔkunuwo jiji ji. Mìtɛnŋ vatɔ eho lɔnlɔn ŋtɔkpu. Nɔ mìlɔn yí ecɛ jɔ do mì jiɔ, xɔse ci mìɖo nɔ Yehowa agbɔjɔ yí ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ adahɛn. (Maki 4:19; 1 Tim. 6:10) Alo mìtɛnŋ xa le mìwoɖekiwo mɛ sugbɔ so lé amɛwo kpɔnɔ mì do nu. Mìtɛnŋ vɔnnɔ mɔ amɛwo ako mì alo aci yumɛ nɔ mì sɔwu ci mìavɔn nɔ Yehowa mɔ mìavada le ji. Gbɔxwe mìaglɔn ta nɔ mìwoɖekiwo so afɔku cɛ mɛɔ, mìɖo aɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yi le na xɔse koɖo edɔngbegbe ci mìasɔ kpanŋkɔ cukaɖa lɔ mì.​—Hlɛn Elododo Wema 29:25; Luiki 17:5.

8. Lé mìɖo awa nu do ŋsukankannyɔwo nu doɔ?

⁸ Ci Satana nyi “ŋsùkankan da lɔ[ɔ],” ézannɔ mɛ ciwo ji ekpɔ ŋsɛn do yí sɔ kakanɔ ŋsukankannyɔwo so Yehowa koɖo mìwo nɔviwo nu. (Ʒan 8:44) Le kpɔwɛ mɛ, xɔsegbetɔwo kannɔ ŋsu do nu nɔ Yehowa habɔbɔ lɔ yí trɔnɔ ta nɔ nyɔ lɔwo le siti, televiʒiɔn, enyɔdrawema  koɖo radiowo ji. Ŋsukankannyɔ cɛwo le Satana “hwanzojejewo” mɛ. (Efe. 6:16) Nyi mìɖo awa nɔ mɛɖe tɔ nuxuxoxo nɔ mì so ŋsukankannyɔ cɛwo nuɔ? Mìdeɖonɔ to wo o! Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìxɔ Yehowa ji se yí kando mìwo nɔviwo ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdeɖonɔ ekacaca ɖekpokpui koɖo xɔsegbetɔwo o. Mìdelɔnnɔ yí nugɔnmɛjijikpɔ, mɛɖe alo nubuɖe ana mìahwlɛn aɖe koɖo wo o.

9. Lé gbɔjɔgbɔjɔ atɛnŋ akpɔ ŋsɛn do mì ji doɔ?

⁹ Gbɔjɔgbɔjɔ atɛnŋ ana mìwo xɔse dagbesɛnŋ o. Hweɖewonuɔ, cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ na mìgbɔjɔnɔ. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdeɖo aŋlɔbe cukaɖa lɔ yí amɔ yɛdenyi ŋɖe o. Vɔ mìdeɖo alɔn yí mìwo cukaɖa lɔwo akpɔ ŋsɛn do mìwo susu ji o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìatɛnŋ aŋlɔbe mɔkpɔkpɔ nywi ci Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mì. (Enyɔ. 21:3, 4) Nɔ mìsenɔ le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìgbɔjɔɔ, atɛnŋ axɔ ŋsɛn le mì shi yí ana mìami Yehowa sɛnsɛn. (Elo. 24:10) Vɔ ecɛ deɖo ajɔ do mì ji o.

10. Nyi mìkpla so lɛta ci nɔvinyɔnu ɖeka ŋwlɛn mɛɔ?

¹⁰ Mìakpɔ lé nɔvinyɔnu ɖeka ci yí so États-Unis wɛ yí kpɔtɔ sɛnŋ le xɔse mɛ hwenu elekɔ bu nɔ asuɔ ci yí lé edɔ̀ veviɖe. Éŋwlɛn do lɛta ci esɔ ɖaɖa mìwo dɔwaxugan lɔ mɛ mɔ: “Mìwo nɔnɔmɛ lɔ na mìlonɔ nu kpɔ yí gbɔjɔnɔ hweɖewonu, vɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ sɛnŋ. Enyɔtakankan ciwo Yehowa nakɔ mì keŋ sɔ donɔ ŋsɛn mìwoŋtɔwo koɖo mìwo xɔse wakɔ dɔ do ŋji sugbɔ. Aɖaŋɖoɖo koɖo ŋsɛndoamunyɔ cɛwo koŋ yí mìʒan. Ekpenɔdo mì nu mìkpɔtɔ sɛnnɔ Yehowa yí edonɔ ŋsɛn mì nɔ mìadonɔ ji le tetekpɔ ciwo Satana sɔ dokɔ aya nɔ mì mɛ.” Nɔvinyɔnu cɛ nyɔwo kpla mì mɔ mìatɛnŋ aɖu gbɔjɔgbɔjɔ ji! Lé àwɛ doɔ? Ðo ŋwi mɔ ao cukaɖa lɔwo nyi tetekpɔ so Satana gbɔ. Kando Yehowa ji mɔ eyi nyi akɔnfafa Soxu. Yí gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu ci enanɔ le jeŋ nɔ eo.

11. Gbɔxwe mìanya nɔ mìwo xɔse sɛnŋ ɖe, nyɔ ciwo mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

¹¹ Èkpɔɛ mɔ yeɖo awa ŋɖe nɔ ye xɔse  asɛnŋ dojia? Le wleci ciwo yí vayi mɛ ɖe, ètɛnŋ ɖu xaxa le amɛɖeki mɛ ci yí deʒan jia? Ètɛnŋ gbe mɔ yedaɖo to xɔsegbetɔwo alo yedahwlɛn aɖe koɖo wo so ŋsukankannyɔ ciwo wokakanɔ nua? Ètɛnŋ ɖu gbɔjɔgbɔjɔ jia? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, edasɛ mɔ ao xɔse le sɛnsinɖe. Vɔ mìɖo anɔ zanŋte, ɖo ahwawanu buwo le Satana shi ciwo etekpɔ yí sɔ wanɔ ahwa koɖo mì. Na mìaxo nuxu so wowo domɛtɔ ɖeka nu.

12. Nyi yí ajɔ nɔ mìlɔn ŋcilanmɛnuwoɔ?

¹² Nɔ mìlɔn ŋcilanmɛnuwoɔ, mìwo xɔse agbɔjɔ yí mìdagbewa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa o. Apotru Pɔlu nu mɔ: “Amɛ ci yí nyi ahwawavi jinɔ a kpɔ jijɔ do yi ga nu. É yí taɖo ahwawavi lɔ de zan yi gamɛ yi a wawa enu ci amɛ sugbɔ wawa o.” (2 Tim. 2:4) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, wodeɖe mɔ nɔ Rɔma sɔjawo mɔ wo le wa edɔ buɖe o. Nyi yí ajɔ nɔ sɔja ɖe dewa do ese cɛ jiɔ?

13. Nyi yí taɖo sɔjawo dewanɔ edɔ buɖeɔ?

¹³ Kpɔ nujɔjɔ cɛ le susumɛ ɖa. Sɔjawo gbɛbɔbɔ ɖeka xɔkɔ kpla nɔ ahwawawa, vɔ wowo kpena ɖeka dele wo mɛ o. Ðo éyi ŋɖuɖu sagbe le afimɛ. Le fiɛfimɛɔ, sɔja lɔwo lé ŋkuvi do wowo hwawanuwo nu yí ɖa wowo wiwo. Vɔ sɔja ci yí yi enusagbe le afimɛ zan yi gamɛ sɔ ɖa nu daɖɛ nɔ ŋkeke ci yí akplɔɛ do. Ci ŋke nyidin ɔ, ketɔnɔ ɖeka vaje ju lɔ ji le avomɛ. Sɔja ci yí drado ɖɛ nɔ ahwa nywiɖe keŋ ado jijɔ nɔ yi gaɔ? Yí nɔ èwakɔ ahwa ɖe, sɔja ci gbɔ ànɔɔ? Ci yí drado nywiɖea alo ci yí ɖa nu yí sa?

14. Ci mìnyi Kristo sɔjawo ɖe, nyi yí nɔnɔ veviɖe nɔ mìɔ?

¹⁴ Ci mìnyi sɔja nywiwoɔ, enu ci yí le veviɖe nɔ mì yí nyi mɔ mìado jijɔ nɔ mìwo gawo ciwo yí nyi Yehowa koɖo Yesu. Mìkpɔnɔ cɛ mɔ yɛle veviɖe wu ŋɖekpokpui ci Satana xexe lɔ ana mì. Mìɖo ate kpɔ keke gamɛ koɖo ŋsɛn ci mìʒan asɛn Yehowa ɖo anɔ mì shi yí xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu koɖo gbɔngbɔnmɛ hwawanu kpɛtɛwo anɔ nɔnɔmɛ nywi mɛ.

15. Amɛkanxlenyɔ ci Pɔlu nu nɔ mìɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

 ¹⁵ Mìdeɖo ami zanŋte nɔnɔ gbeɖe o! Nyi yí taɖoɔ? Apotru Pɔlu kanxle mì mɔ, “amɛ ciwo yí ji mɔ yewo atrɔ dɔkunɔwoɔ,” “[woa]trɔ le ŋgbe nɔ xɔse” lɔ. (1 Tim. 6:9, 10) Nyɔgbe ci yí nyi “trɔ le ŋgbe nɔ” dasɛ mɔ mìatɛnŋ asɔ mìwo susu ɖo ŋcilanmɛnu ciwo deʒan mì o jiji ji. Le yi goduɔ, mìwo ji tɛnŋ tɔ “enuvwin sugbɔ drodro.” Vɔ mìdalɔn yí edro ŋnɔwo aɖo mìwo ji mɛ o; ewaɖeɔ, mìɖo ado jeshi mɔ wonyi ahwawanu ci Satana zankɔ mɔ yeasɔ gbɔjɔ mìwo xɔse.

16. Nyi nu yí enujɔjɔ ci woŋwlɛn do Maki 10:17-22 ana mìabu tamɛ kpɔ soɔ?

¹⁶ Sɔɛ mɔ eho sugbɔ le mì shi mìaxwle enu sugbɔ. Nɔ mìxwlenɔ enu ciwo yí dro mì vɔ deʒan mì ɖe, enudɔndɔn mìwakɔa? Denyi ahan dandandan o. Vɔ bu tamɛ kpɔ so nyɔbiɔse cɛwo nu: Nɔ eho le mì shi mìatɛnŋ axwle ŋɖe can ɖe, gamɛ koɖo ŋsɛn ci mìasɔ zan nu lɔ yí ale bu ni le mì shia? Gbesɔ kpe ni ɖe, mìdavatɔ enu ci mìxwle lɔ lɔnlɔn sugbɔ ba? Ci Yesu yɔ ɖajɛvi ɖeka mɔ yi le vawa dɔ sugbɔ nɔ Mawuɔ, égbe. Nɔ mìlɔn dɔkunuwo ɖe, mìdavawa nu shigbe ɖajɛvi cɛ nɛ ba? (Hlɛn Maki  10:17-22.) Anyɔ wu mɔ mìanɔ agbe kleŋ yí azan mìwo gamɛ koɖo mìwo ŋsɛn veviwo asɔ wa Mawu dro!

17. Nyi mìdeɖo aŋlɔbe gbeɖeɔ?

¹⁷ Mìdeɖo aŋlɔbe gbeɖe mɔ mìle ahwawakɔ o yí mìɖo ale gbesɔsɔ awa ahwa lɔ ŋkeŋke. (Enyɔ. 12:17) Mìwo nɔviwo datɛnŋ ale xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu ɖɛ nɔ mì o. Mìwoŋtɔwo yí ɖo ali goguiɖe.

18. Nyi yí taɖo blema sɔjawo lenɔ wowo kpoxɔnuwo goguiɖeɔ?

¹⁸ Le blemaɔ, wonanɔ bubu sɔja ɖe nɔ éwa hwa koɖo edɔngbegbe. Vɔ anyi ŋkpɛn ni nɔ égbɔ so ahwawagbe yí akpoxɔnu dele shi o. Rɔma xolɔtɔ Tacite ŋwlɛn mɔ: “Nɔ sɔja ɖe gbe akpoxɔnu do ahwawagbeɔ, enyinɔ ŋkpɛn gangan ni.” Ecɛ yí nyi susu vevi ɖeka ci yí taɖo sɔjawo te kpɔ lenɔ wowo kpoxɔnuwo goguiɖe.

19. Lé mìawɛ ale xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu lɔ goguiɖeɔ?

¹⁹ Mìlenɔ xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu goguiɖe nɔ mìyinɔ Kristotɔwo bɔbɔwo blaŋblaŋ yí xonɔ nuxu so Yehowa ŋkɔ koɖo yi Fyɔɖuxu nu nɔ mɛbuwo. (Ebre. 10:23-25) Gbesɔ kpe niɔ, mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ ŋkeŋke yí donɔ gbe ɖaɖa ni mɔ yi le kpedo mì nu mìawa do enu ciwo pleŋ mìhlɛn ji. (2 Tim. 3:16, 17) Ecɛ ana mɔ, nɔ Satana sɔ ahwawanu ɖekpokpui dahɛn nu le mì nu can ɔ, Yehowa avadrɛ do. (Ezai 54:17) Mìwo ‘xɔse ci mìsɔ wa akpoxɔnu gangan’ aglɔn ta nɔ mì. Mìasɔ edɔngbegbe awa dɔ koɖo mìwo nɔviwo. Yí mìaɖu ahwa ciwo mìwanɔ ŋkeŋke ji. Vevitɔ lɔɔ, anyi bubu nɔ mì, ɖo mìanɔ axa nɔ Yesu hwenu aɖu Satana koɖo yi dokplɔtɔwo ji.​—Enyɔ. 17:14; 20:10.