ENUKPLAKPLA NYƆTA 46
Gbe dɔn, ɖo Yehowa yí nyi ao Kpedonutɔ
“Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.”—Ebre. 13:5.
EHAJIJI 55 Migavɔ̃ Wo O!
SUSU VEVI LƆ *
1. Nyi yí afa akɔn nɔ mì nɔ mìse le mìwoɖekiwo mɛ mɔ mìci akogo alo cukaɖawo wugan mìɔ? (Ehajiji Wema 118:5-7)
ÈSE le eoɖeki mɛ kpɔ mɔ yeci akogo yí mɛɖe deli akpedo ye nu le cukaɖa ɖe mɛa? Amɛ sugbɔ se le wowoɖeki mɛ ahan kpɔ, Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo can. (1 Efy. 19:14) Nɔ ejɔ do eo jiɔ, ɖo ŋwi Yehowa gbeɖu cɛ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.” Eyi mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ: “[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋ da vɔn o.” (Ebre. 13:5, 6) Apotru Pɔlu ŋwlɛ nyɔ cɛwo ɖaɖa yi kpena xɔsetɔ ciwo yí le Ӡude le exwe 61 han mɛ K.H. Yi nyɔ lɔwo ɖo ŋwi seselelanmɛ ciwo wodre le Ehajiji Wema 118:5-7 mɛ nɔ mì.—Hlin.
2. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ, yí nyi yí taɖoɔ?
2 Shigbe ehakpatɔ lɔ nɛɔ, Pɔlu nya mɔ Yehowa yí nyi ye Kpedonutɔ, ɖo Yehowa kpedo nu le enu sugbɔ mɛ vayi. Le kpɔwɛ mɛ, exwe ve koɖo ŋɖe doŋkɔ gbɔxwe Pɔlu aŋwlɛ yi wema lɔ ɖaɖa Ebretɔwoɔ, ézɔn mɔ to jihɔnshi gangan ɖeka mɛ le axu ji. (Edɔ. 27:4, 15, 20) Le emɔzɔnzɔn lɔ koɖo hwenu ci yí doŋkɔ ni mɛɔ, Yehowa dasɛ nɔ Pɔlu le emɔ vovovowo ji mɔ yenyi yi Kpedonutɔ. Mìakpɔ emɔ amɛtɔn le wo mɛ. Yehowa to Yesu koɖo mawudɔlawo, jumɛga ɖewo koɖo Pɔlu kpena xɔsetɔwo ji yí kpedo nu. Mawu ɖo gbe mɔ yeatɔ nɔ mì nɔ mìbiɔ kpekpedonu ye. Nɔ mìtrɔ yí gbeje enu cɛ ciwo yí jɔ do Pɔlu ji le yi gbemɛɔ, kankandoji ci mìɖo do Mawu gbeɖu cɛ nu agbesɛnŋ doji.
KPEKPEDONU CI YÍ SO YESU KOÐO MAWUDƆLAWO GBƆ
3. Nyɔ ci yí Pɔlu tɛnŋ biɔ yiɖeki seɔ, yí nyi nyí taɖoɔ?
3 Pɔlu ӡan kpekpedonu. Le exwe 56 han mɛ K.H. ɔ, amɛahwa ɖekawo duin ti le gbedoxɔ mɛ le Ӡerusalɛmu yí tekpɔ mɔ yewoawui. Ci wokplɔ Pɔlu yi Sanhedrɛn lɔ ŋkɔ yi ŋkegbuɔ, ekpɔtɔ hwɛɖeka yi ketɔnɔwo adrin yakɛyakɛ. (Edɔ. 21:30-32; 22:30; 23:6-10) Hwenɔnuɔ, Pɔlu tɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ: ‘Gbin yí efuntrenamɛ cɛ avɔ so kɔ nɔŋ ɔ?’
4. Lé Yehowa to Yesu ji yí kpedo Pɔlu nu doɔ?
4 Kpekpedonu ci yí Pɔlu xɔɔ? Ezan ci yí do ŋkɔ nɔ Pɔlu leleɔ, “Axwetɔ,” Yesu va je te le axa ni yí nu ni mɔ: “Gbedɔn! E xo nuxu so Ŋ Nyɛ nɔ amɛwo le Ӡeruzalɛmu. E ɖo agbe trɔ yì Rɔma jumɛ yí a xo nuxu nɔ amɛwo so Ŋ Nyɛ!” (Edɔ. 23:11) Ŋsɛndoamunyɔ cɛ va do gamɛ ji! Yesu kanfu Pɔlu nɔ kunu ci eɖe le Ӡerusalɛmu. Égbeɖo gbe mɔ Pɔlu aɖo Rɔma nywiɖe yí agbeɖe kunu le nɔ. Kankandojitɔɔ, gbeɖu cɛwo ana Pɔlu áse le yiɖeki mɛ shigbe lé ɖevi ɖe ale alɔmɛ nɔ dalɔ le vofamɛ hannɛ.
5. Lé Yehowa to mawudɔla ɖeka ji yí kpedo Pɔlu nu doɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)
5 Cukaɖa ciwo Pɔlu gbedo goɔ? Ci enu lɔwo jɔ do Pɔlu ji le Ӡerusalɛmu exwe ve koɖo ŋɖe vayiɔ, ele tɔjihun ɖeka ci yí yikɔ Itali mɛ. Jihɔnshi gangan ɖeka xokɔ keke tɔjihunkutɔ lɔwo koɖo mɔzɔntɔwo bu mɔ yewoaku. Ele ahan gan, Pɔlu devɔn o. Nyi yí taɖoɔ? Enu nɔ mɛ lɔwo mɔ: “Esɔ zanmɛ ɔ, Mawu dɔdɔvi ɖeka so Mawu ci ŋ sɛnnɔ gbɔ yí va ŋ gbɔ Mawu lɔ vi yí ŋ nyi. Mawu dɔdɔvi lɔ nu nɔ ŋ mɔ, ‘Pɔlu, ŋgbe vɔn o! E ɖo a nɔ̀te le Seza ŋkɔ. Mawu na egbeɖoɖo cɛ yu mɔ: á hwlɛn agbe gan nɔ amɛwo pleŋ ciwo yí ɖo tɔjihun koɖu.’” Yehowa zan mawudɔla ɖeka yí gbenu kankandojinyɔ ci enu nɔ Pɔlu vayi to Yesu ji. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Pɔlu vaɖo Rɔma.—Edɔ. 27:20-25; 28:16.
6. Yesu gbeɖu ci yí atɛnŋ ado ŋsɛn mìɔ, yí nyi yí taɖoɔ?
6 Kpekpedonu ci yí mìxɔnɔɔ? Yesu akpedo mì nu shigbe lé ewɛ nɔ Pɔlu nɛ. Le kpɔwɛ mɛ, Yesu ɖo gbe nɔ mɛ ciwo pleŋ yí kplɔɛdo mɔ: “Na nɔ̀ koɖo mí tɛgbɛɛ, keke a nanɔ hwecinu yí xexe cɛ a va vɔ.” (Mt. 28:20) Yesu nyɔ cɛwo nyi ŋsɛn soxu nɔ mì. Nyi yí taɖoɔ? Ðo egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìado ji le ŋkeke ɖewo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìwo mɛ vevi ɖe kuɔ, vevi ci mìase dani na nɔ ŋkeke ɖewo o, vɔ etɛnŋ xɔ exwe sugbɔ. Mɛɖewo tɛnŋ dokɔ ji le shinshin cukaɖawo mɛ. Yí mɛɖewo tɛnŋ dokɔ ji le ŋkeke ɖewo mɛ, ɖo wolokɔ nu kpɔ. Ci enyi ahan can ɔ, mìkpɔ ŋsɛn yí donɔ ji ɖo mìnya mɔ Yesu le koɖo mì “tɛgbɛɛ ,” le cukaɖa ŋkekewo mɛ hɛnnɛ.—Mt. 11:28-30.
7. Sɔ koɖo Enyɔdasɛ 14:6 ɖe, lé Yehowa kpekɔdo mì nu le egbɛmɛ doɔ?
7 Mawu Nyɔ lɔ na mìkando ji mɔ Yehowa to yi dɔlawo ji kpenɔdo mì nu. (Ebre. 1:7, 14) Le kpɔwɛ mɛ, mawudɔlawo kpenɔdo mì nu yí danasɛ mɔ nɔ mì nɔ mìdrakɔ “Mawu fyɔju ŋɛnywi lɔ” nɔ mɛ ciwo yí le “jukɔn ɖeshaɖe, akɔta ɖeshaɖe, egbedodo ɖeshaɖe” mɛ.—Mt. 24:13, 14; Hlɛn Enyɔdasɛ 14:6.
KPEKPEDONU CI YÍ SO JUMƐGAWO GBƆ
8. Lé Yehowa to sɔjawo ga ɖeka ji yí kpedo Pɔlu nu doɔ?
8 Kpekpedonu ci yí Pɔlu xɔɔ? Le exwe 56 mɛ K.H. ɔ, Yesu na Pɔlu kando ji mɔ yɛaɖo Rɔma. Vɔ, Ӡuifu ɖewo bla nu le Ӡerusalɛmu mɔ yewoaje Pɔlu ji keŋ awui. Ci Rɔma sɔjawo ga Klodu Lusiwu se wowo nubla lɔɔ, évaxɔ nɔ Pɔlu. Zeɖeka le afɔdumɛɔ, Klodu dɔ sɔja sugbɔwo yí woglɔn ta nɔ Pɔlu keŋ yí kplɔɛ yi Sezare ci yí jinjin le Ӡerusalɛmu gbɔ kpeci 105 han. Le Sezareɔ, Ejujikpɔtɔ Felisi dɔ mɔ “wo le kpɔ Pɔlu ji le Erodi kojoɖoxu.” Amɛwutɔ lɔwo dagbekpɔ Pɔlu le fiɖe o.—Edɔ. 23:12-35.
9. Lé Ejujikpɔtɔ Fɛstu kpedo Pɔlu nu doɔ?
9 Exwe amɛve goduɔ, Pɔlu kpɔtɔ le gakpamɛ le Sezare. Fɛstu vatrɔ Ejujikpɔtɔ yoyu yí ɖɔli Felisi. Ӡuifuwo do klo nɔ Fɛstu mɔ yɛ le na nɔ Pɔlu atrɔ va Ӡerusalɛmu nɔ woaɖo kojo ni, vɔ Fɛstu gbe. Taŋfuin Ejujikpɔtɔ lɔ nya mɔ Ӡuifu lɔwo “blanu yí a wu Pɔlu le emɔ ji.”—Edɔ. 24:27–25:5.
10. Ci Pɔlu nu mɔ woaɖo kojo nɔ ye le Seza gbɔ ɖe, lé Ejujikpɔtɔ Fɛstu wa nu doɔ?
10 Le yiyimɛɔ, woɖo kojo nɔ Pɔlu le Sezare. Ci Fɛstu jijiɛ mɔ “ye a wa enu nɔ xomɛ a vo nɔ Ӡuifuwoɔ,” ébiɔ Pɔlu se mɔ: “È ji mɔ ye a yì Ӡeruzalɛmu a? È ji mɔ ma ɖo kojo nɔ eo le ehwɛ dodo cɛwo mɛ le enɔ a?” Pɔlu nya mɔ nɔ yeyi Ӡerusalɛmuɔ, wotɛnŋ wu ye; égbenya enu ci atɛnŋ awa keŋ ahwlɛn yi gbe gan, eyi nyi mɔ ayi Rɔma keŋ akpɔtɔ adrakɔ eŋɛnywi lɔ. Énu mɔ: “Seza kojoɖoxu ŋ le kakayɛ!” Ci Fɛstu xo nuxu koɖo yi canmiwo ɖegbɔɔ, énu nɔ Pɔlu mɔ: “È byɔ mɔ ye akpɔ Seza. A yì Seza gbɔ!” Fɛstu hwlɛn Pɔlu so ketɔnɔwo lɔ mɛ ci esɔ gbeta mɔ woasɔɛ ɖaɖa Rɔma. Le gaxoxo ɖewo goduɔ, Pɔlu ayi Rɔma, fini yí jinjin le yi ketɔnɔ Ӡuifu ciwo yí jijiɛ mɔ yewoawui gbɔ.—Edɔ. 25:6-12.
11. Ezai kankandojinyɔ ci nu Pɔlu tɛnŋ bu tamɛ kpɔ soɔ?
11 Ci Pɔlu jikɔ azɔn mɔ yí akpe Italiɔ, étɛnŋ bu tamɛ kpɔ so amɛkanxlenyɔ ci gbɔngbɔn cucu enyɔnuɖɛtɔ Ezai ŋwlɛ nɔ mɛ ciwo yí fɔn gu do Yehowa ji nu. Éŋwlɛ mɔ: “Mí wa míwo totowo nɔ ahwa! Wo a ɖu míwo totomɛwo ji. Mí do esewo nɔ míwo hwakɔnwo! Míwo ɖewo a nyi enu gbali. Nyi yí taɖo ɔ? Ðo ɔ, Mawu le koɖo mì!” (Ezai. 8:10) Pɔlu nya mɔ Mawu akpedo ye nu, kankandoji li mɔ nyɔ cɛ ado ŋsɛn yi yí edo ji le cukaɖa lɔ mɛ.
12. Lé Ӡuliu wa nu do Pɔlu nu doɔ, yí nyi yí ecɛ tɛnŋ na Pɔlu do jeshiɔ?
12 Le exwe 58 mɛ K.H. ɔ, Pɔlu je mɔ kpe Itali. Rɔma sɔjawo ga ci yí tɔ mɔ Ӡuliu yí woɖo mɔ yɛakpɔ Pɔlu ji, ɖo Pɔlu nyi gakpamɛnɔtɔ. So hwenɔnuɔ, Ӡuliu ɖo acɛ yí asɛn tamɛ do Pɔlu alo awa nu do nu koɖo xomɛvu. Vɔ lé ewa nu do nu doɔ? Edɔ. 27:1-3, 42-44.
Yi ŋkegbu ci woɖyi je ago ji yí tɔ te le fiɖekaɔ, “Ӡuliu wa enunywi nɔ Pɔlu. É na vovo yi nɔ a yɔyɔ yi xlɔwo kpɔ.” Le yiyimɛɔ, Ӡuliu hwlɛn Pɔlu gan hɛnnɛ. Lé ewɛ doɔ? Sɔja lɔwo ji mɔ yewoawu gakpamɛnɔtɔ ciwo pleŋ yí le tɔjihun lɔ mɛ, vɔ Ӡuliu gbe nɔ wo. Nyi yí taɖoɔ? Éji “mɔ ye a tashi Pɔlu a nɔ̀ agbe.” Kankandojitɔɔ, Pɔlu do jeshi mɔ Yehowa yí zan sɔjawo ga xomɛvunɔ lɔ yí sɔ kpedo ye nu keŋ glɔn ta nɔ ye.—13. Lé Yehowa atɛnŋ azan mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo doɔ?
13 Kpekpedonu ci yí mìxɔnɔɔ? Yehowa tɛnŋ zan yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ yí asɔ cucu mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo nɔ woawa enu ci eji, nɔ esɔgbe koɖo yi tamɛɖoɖo. Efyɔ Salomɔ ŋwlɛ: “Efyɔ ji le shigbe shisalu nɛ le alɔ mɛ nɔ Yehowa. Étrɔɛni ɖaɖa fiɖekpokpui ci Eji.” (Elo. 21:1, NWT) Lododo cɛ gɔnmɛ ɖe? Agbetɔwo atɛnŋ aɖe shisalu yí atrɔ mɔ nɔ eshi lɔ nɔ asa yi fini woji mɔ yɛ le yi. Ahanke, Yehowa atɛnŋ azan yi gbɔngbɔn lɔ asɔ trɔ susu nɔ acɛkpatɔwo nɔ woawa enu ciwo yí wa ɖeka koɖo yi tamɛɖoɖo. Nɔ evajɔ ahan ɔ, mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo kpɔɛni mɔ yewoɖo asɔ gbeta ciwo yí ado Mawu mɛwo ji.—Sɔ sɔ koɖo Ezra 7:21, 25, 26.
14. Sɔ koɖo Edɔwawawo 12:5 ɖe, miwo yí mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa do ta nɔɔ?
14 Nyi mìatɛnŋ awaɔ? Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa “dota nɔ efyɔwo koɖo amɛ ciwo pleŋ yí ɖo acɛkpakpa” nɔ woasɔ gbeta ciwo yí aɖe mɔ nɔ mì yí mìawa mìwo sɛnsɛndɔwo. (1 Tim. 2:1, 2 ; Neh. 1:11) Shigbe lé exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wɛ nɛɔ, mìwo can mìdonɔ gbe ɖaɖa sɛnsinɖe nɔ Mawu do ta nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le gakpamɛ. (Hlɛn Edɔwawawo 12:5; Ebre. 13:3) Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa do ta nɔ sɔja ciwo yí cɔkɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le gakpamɛ. Mìatɛnŋ aɖe kuku nɔ Yehowa nɔ akpɔ ŋsɛn do mɛ cɛ hanwo susu ji yí acucu wo nɔ woawa nu shigbe Ӡuliu nɛ keŋ ‘awa enunywi nɔ’ mìwo kpena xɔsetɔ ciwo yí le gakpamɛ.
KPEKPEDONU CI YÍ SO YI KPENA XƆSETƆWO GBƆ
15-16. Lé Yehowa to Pɔlu kpena xɔsetɔwo ji yí kpedo nu doɔ?
15 Kpekpedonu ci yí Pɔlu xɔɔ? Ci Pɔlu zɔn mɔ yikɔ Rɔmaɔ, Yehowa to yi kpena xɔsetɔwo ji zenɛniɖe keŋ kpedo nu. Mína mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo.
16 Aristaki koɖo Luiki ciwo yí nyi exlɔ * Ŋɖe dedasɛ mɔ Yesu na kankandoji wowo can mɔ woaɖo Rɔma o, gan wolɔn faa yí sɔ wowo gbe do afɔku mɛ keŋ yí zɔn koɖo Pɔlu. Ci wozɔnkɔ emɔ nyinanyina lɔ gbɔxwe wovase mɔ yewoaci agbe. Eyi taɖo ci Aristaki koɖo Luiki ɖo tɔjihun mɛ le Sezareɔ, kankandoji li mɔ Pɔlu ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so jimɛ yí ado akpe ni mɔ yɛkpedo ye nu to ye kpena xɔsetɔ edɔngbetɔ amɛve cɛwo ji.—Edɔ. 27:1, 2, 20-25.
egbejinɔtɔwo nɔ Pɔlu ɖui mɔ yewoazɔn mɔ koɖi yí ayi Rɔma.17. Lé Yehowa zan Pɔlu kpena xɔsetɔwo yí sɔ kpedo nu doɔ?
17 Le emɔzɔnzɔn lɔ mɛɔ, Pɔlu kpena xɔsetɔwo kpedo nu zenɛniɖe. Le kpɔwɛ mɛ, ci wotɔ te le Sidɔn juganmɛɔ, Ӡuliu “na vovo yi nɔ a yɔyɔ yi xlɔwo kpɔ.” Yi godu ci woɖo Puteoli juganmɛɔ, Pɔlu koɖo yi kpena lɔwo “kpɔ nɔvi xɔsetɔwo le enɔ. Wo byɔ [wo] mɔ [wo] le nɔ yewo gbɔ nanɔ kwɛshila ɖeka.” Ci Kristotɔ ciwo yí le nɔ kpɔ Pɔlu koɖo yi kpenawo nuӡanӡanwo gbɔɔ, kankandoji li mɔ Pɔlu ado jijɔ gangan nɔ nɔvi ciwo yí xɔɛ mɛdru yí anu ŋsɛndoamu nutɔxukpɔkpɔwo nɔ wo. (Sɔ sɔ koɖo Edɔ. 15:2, 3.) Ci Pɔlu koɖo yi kpenawo xɔ ŋsɛndoamu lɔ ɖegbɔɔ, woyi emɔzɔnzɔn lɔ ji.—Edɔ. 27:3; 28:13, 14.
18. Nyi yí cucu Pɔlu yí edo akpe nɔ Mawu keŋ gbe dɔn ɔ?
18 Ci Pɔlu le mɔ ji yikɔ Rɔmaɔ, kankandoji li mɔ abu tamɛ kpɔ so enu ciwo eŋwlɛ ɖaɖa hamɛ ci yí le jugan lɔ mɛ xwe amɛtɔn ke avayi. Éŋwlɛ mɔ: “Le exwe sugbɔ vayì mɛ ɔ, ŋ ji mɔ na yɔ mí kpɔ.” (Rɔm. 15:23) Vɔ dekpɔkɔ mɔ mɔ yeanyi gakpamɛnɔtɔ gbɔxwe avaɖo o. Ci ekpɔ Rɔma nɔviwo le te le mɔ ji keŋ ado wozɔn niɔ, ado ŋsɛn yi sugbɔ! “Ci Pɔlu kpɔ xɔsetɔ lɔwo ɔ, é vo le yiɖekimɛ, yí do akpe nɔ Mawu.” (Edɔ. 28:15) Do jeshi mɔ Pɔlu do akpe nɔ Mawu le ŋmɛ nɔ nɔvi lɔwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Pɔlu gbekpɔɛ mɔ Yehowa to ye kpena xɔsetɔwo ji yí kpekɔdo ye nu.
19. Shigbe lé 1 Piɛ 4:10 nui nɛ ɖe, lé Yehowa atɛnŋ azan mì do yí asɔ kpedo mɛ ciwo yí ӡan mɛ nuɔ?
1 Piɛ 4:10.) * Mɛ ciwo nu mìkpedo atɛnŋ agbeɖo kankandoji sɛnŋ mɔ Yehowa ɖo gbe nɔ yewo hɛnnɛ mɔ: “Ŋ da tashi mí gbeɖe o. Ŋ da gbé mí ɖɛ gbeɖe o.” Ecɛ ana àkpɔ jijɔ dandandan!
19 Nyi mìatɛnŋ awaɔ? Ènya nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ciwo edɔ̀lele alo cukaɖa buwo na wokpekɔ fun le míwo hamɛ lɔ mɛa? Alo taŋfuin wowo mɛ vevi ɖe ku. Nɔ mìse mɔ mɛɖe ӡan kpekpedonuɔ, mìatɛnŋ abiɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu nɔ mìanu nyɔ ɖe alo awa xomɛvu nu ɖe ni. Mìwo nyɔwo koɖo mìwo nuwanawo tɛnŋ nyi ŋsɛndoamu ci yí mìwo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu lɔ ӡan teŋ. (Hlɛn20. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ: “[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ ɔ”?
20 Shigbe lé ejɔ do Pɔlu koɖo yi kpenawo ji nɛɔ, mìtɛnŋ tokɔ cukaɖawo mɛ le agbemɛ. Le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, mìnya mɔ mìatɛnŋ agbe dɔn ɖo Yehowa le koɖo mì. Ékpenɔdo mì nu to Yesu koɖo mawudɔlawo ji. Yí nɔ ewa ɖeka koɖo Yehowa tamɛɖoɖoɔ, átɛnŋ kpedo mì nu to mɛ ciwo yí le acɛtɔxuwo ji. Gbesɔ kpe niɔ, shigbe lé ejɔ do mìwo domɛtɔ sugbɔ ji nɛɔ, Yehowa zannɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ yí sɔ cucunɔ yi sɛntɔwo yí wokpenɔdo wowo nɔvi Kristotɔwo nu. Eyi taɖo shigbe Pɔlu nɛɔ, susu nywi le mì shi yí mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ: “[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ. Ŋ da vɔn o. Agbetɔwo da tɛnŋ wa ŋɖe nɔ ŋ o.”—Ebre. 13:6.
EHAJIJI 38 Yehowa Ana Nàsẽ Ŋu
^ par. 5 Nyɔta cɛ xo nuxu so emɔ amɛtɔn ciwo ji Yehowa kpedo apotru Pɔlu nu le yí eto cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ. Mìagbeje lé Yehowa kpedo yi sɛntɔwo nu do vayi mɛ. Ecɛ ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛakpedo mì nu le egbɛmɛ nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ.
^ par. 16 Aristaki koɖo Luiki zɔnnɔ mɔ koɖo Pɔlu sa. Ŋsu egbejinɔtɔwo cɛwo gbenɔ koɖo Pɔlu le gakpamɛ le Rɔma.—Edɔ. 16:10-12; 20:4; Col. 4:10, 14.
^ par. 19 Kpɔ Jutakpɔxɔ, 15 janvier 2009, kp. 13-14, mm. 5-9. (Ele Evegbe mɛ.)