1. Nyi wonu nɔ amɛahwa gangan ɖeka mɔ wo le wa le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ?

ŊSU koɖo nyɔnu ciwo yí nyi amɛahwa gangan ɖeka so jukɔn sugbɔ mɛ yí dokɔ egbe sugbɔ va bɔ doju. Enujiŋ ɖeka jɔ gbenɔgbe. Eyi nyi mɔ Ʒuifu ɖewo sun ji keke xokɔ nuxu do amɛahwa lɔwo gbewo mɛ! Enujɔjɔ lɔ jiŋ nɔ amɛahwa lɔwo sugbɔ, vɔ enyɔ ci Ʒuifu lɔwo nu nɔ wo koɖo enyɔ ci apotru Piɛ nu nɔ amɛshiamɛ gbejiŋ wu. Wokpla mɔ nɔ yewodasɛ mɔ yewoxɔ Yesu Kristo ji seɔ, woahwlɛn yewo gan. Ŋɛdu cɛ wa dɔ do amɛahwa lɔwo ji veviɖe. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋɛdu lɔ cucu wo keke wobiɔ se mɔ: “Nyi mì ɖo a wa ɔ?” Eyi Piɛ ɖo ŋci nɔ wo mɔ: “Amɛshamɛ a ɖoshimɛ.”—Edɔ. 2:37, 38.

2. Nyi mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

² Enu ci yí jɔ kplɔɛdo jiŋ. Amɛ 3 000 han wa ʒinʒindoshimɛ gbenɔgbe yí trɔ Kristo nukplaviwo. Ecɛ yí nyi tɔtɔmɛ nɔ nukplaviwowawadɔ gangan ci Yesu dɔ yi dokplɔtɔwo mɔ wo le wa. Yí wowɛkɔ so hwenɔnu keke vaɖo egbɛ. Egbɛɔ, mìdatɛnŋ akpedo mɛɖe nu na nɔ gaxoxo nyɛkuin ɖe kpoŋ yí aje awa ʒinʒindoshimɛ o. Atɛnŋ axɔ wleciwo, exwe ɖeka alo wu ahan gbɔxwe nukplavi ɖe aɖo tajinu cɛ gbɔ. Nɔ èkplakɔ Bibla koɖo mɛɖe kakayɛɔ, àdo jeshi mɔ nukplaviwowawa denyi edɔ hwɛhwɛ ɖe o. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu ci àtɛnŋ awa keŋ akpedo ao Bibla nukplavi nu nɔ atrɔ Yesu nukplavi waʒinʒindoshimɛ.

3. Sɔ koɖo enyɔ ci yí le Matie 28:19, 20 mɛ ɖe, nyi nukplavi lɔ ɖo awa gbɔxwe awa ŋkɔyiyi keŋ awa ʒinʒindoshimɛɔ?

³ Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe awa ʒinʒindoshimɛɔ, éɖo awanɔ do enu ci Bibla kpla ji. (Hlɛn Matie 28:19, 20.)  Nɔ nukplavi lɔ wanɔ do enu ci ekplakɔ jiɔ, ávale shigbe “ŋsu ŋɖɛnyatɔnɔ” ci nu Yesu do labalu so mɔ, yɛku du yi gumɛ keŋ cu yi xɔ do ekpe sɛnŋsɛnŋ ji nɛ. (Mt. 7:24, 25; Luiki 6:47, 48) Lé mìawɛ akpedo nukplavi lɔ nu nɔ awanɔ do enu ci ekplakɔ jiɔ? Na mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo mìatɛnŋ awa.

4. Lé àwɛ akpedo nukplavi lɔ nu yí akpɔtɔ ajekɔ agbla veviɖe keŋ aje awa ʒinʒindoshimɛɔ? (Gbekpɔ dakavi ci yí nyi “ Kpedo ao nukplavi nu nɔ aɖo tajinuwo yí aɖo wo gbɔ.”)

⁴ Kpedo ao nukplavi nu nɔ aɖo tajinuwo. Nyi yí taɖo èɖo awɛ ahan ɔ? Na mìakpɔ kpɔwɛ cɛ: Nɔ èjikɔ axɔ mɔ yí ayi afi jinjin ɖeɔ, àtɛnŋ aji mɔ yeatɔ te le texwe nyakpɔkpɔwo le mɔ lɔ ji. Nɔ èwɛ ahan ɔ, emɔ lɔ dagbejinjin doŋ nɔ eo ɖoɖu o. Nɛnɛke nɔ Bibla nukplavi ɖe ɖonɔ tajinu hwɛhwɛwo keŋ ɖonɔ wo gbɔɔ, ákpɔɛ mɔ yeatɛnŋ aɖo ʒinʒindoshimɛ tajinu lɔ gbɔ. Zan dakavi ci yí nyi “Ðui awa nu cɛ” le Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ mɛ keŋ akpedo nukplavi lɔ nu nɔ awa ŋkɔyiyi. Le nukplakpla ɖeshiaɖe vɔvɔnuɔ, kan seŋ koɖo nukplavi lɔ so lé tajinu lɔ akpedo nu yí awa do enu ci ekpla ji. Nɔ tajinu bu li ci gbɔ èji mɔ ye nukplavi lɔ aɖoɔ, ŋwli do akpaxwe ci yí nyi “Nubu ci àwa.” Zannɔ akpaxwe cɛ nɔ nukplakpla lɔ yí asɔ tonɔ enu mɛ koɖo nukplavi lɔ so tajinu ciwo gbɔ aɖo le majinjinɖe mɛ koɖo ciwo yí axɔ gamɛ gbɔxwe aɖo wo gbɔ.

5. Shigbe lé woŋwli do Maki 10:17-22 mɛ nɛ ɖe, nyi Yesu nu nɔ dɔkunɔ ɖeka mɔ yɛ le waɔ, yí nyí taɖoɔ?

⁵ Kpedo ao nukplavi nu nɔ awa trɔtrɔwo le yi gbenɔnɔ mɛ. (Hlɛn Maki 10:17-22.) Yesu nya mɔ yɛagbɔnnu nɔ dɔkunɔ ɖe gbɔxwe asa enu ciwo pleŋ yí le shi. (Maki 10:23) Gan Yesu nu nɔ ŋsu lɔ mɔ yɛ le wa trɔtrɔ gangan cɛ le yi gbenɔnɔ mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yesu luin. Taŋfuin  hweɖowonuɔ, mìdaji mɔ mìado ŋsɛn nukplavi ɖe nɔ awa do enu ci ekplakɔ ji o, ɖo mìkpɔɛ mɔ yɛdesɔgbe keke awa trɔtrɔ ci yí ʒan o. Atɛnŋ axɔ gamɛ gbɔxwe amowo atrɔ adɛn keŋ atɔ agbe yoyu nɔnɔ. (Kol. 3:9, 10) Vɔ nɔ èkan seŋ koɖo nukplavi lɔ so trɔtrɔ ci eɖo awa nu kakaɔ, ahanke atɛnŋ atɔ trɔtrɔ lɔ wawa blaŋ nɛ. Nɔ èkan seŋ lɔ koɖiɔ, àdasɛ mɔ yesɔ ɖe le ji ni.—Eha. 141:5; Elo. 27:17.

6. Nyi yí taɖo mìɖo abiɔnɔ enyɔ ciwo yí ana mìwo nukplavi anunɔ yi susuwo yi seɔ?

⁶ Ele veviɖe mɔ mìabiɔnɔ enyɔ ciwo yí ana nukplavi lɔ anunɔ susu ciwo eɖo do enyɔ lɔ nu yi se. Ðo woana mìanya enu ciwo mɛ nukplavi lɔ mɔŋje koɖo enu ciwo ji exɔ se. Nɔ èwɛni ahan kabakabaɔ, davagbɔnnu nɔ eo mɔ àxo nuxu ni so enu ciwo datɛnŋ alɔn fafɛɖe nu o. Enyɔbiɔse ciwo yí ana woanu amɛ ŋtɔ susuwo sugbɔ le Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nukplakpla 04 biɔ se mɔ: “Lé èkpɔ mɔ yɛawa nɔ Yehowa nɔ èzannɔ yi ŋkɔ lɔɔ?” Nukplakpla 09 biɔ se mɔ: “Nyiwo nu àji mɔ yeado gbe ɖaɖa soɔ?” Doŋkɔɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ ao nukplavi gbɔxwe aɖo nyɔbiɔse cɛwo ŋci. Àtɛnŋ akpedo nu yí ana kpla yi mɔ yɛ le bunɔ tamɛ kpɔ so kpukpui koɖo foto ciwo yí le wema lɔ mɛ nu.

7. Lé mìawɛ azan agbemɛ nujɔjɔ ŋtɔŋtɔwo nywiɖeɔ?

⁷ Nɔ nukplavi lɔ nya enu ci eɖo awaɔ, zan agbemɛ nujɔjɔ ŋtɔŋtɔwo asɔ do ŋsɛn yi nɔ awɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ bɔbɔwo yiyi gbɔnkɔnu nɔ nukplavi lɔɔ, àtɛnŋ adasɛ video ci yí nyi Yehowa le bu nɔŋ le akpaxwe ci yí nyi “Kpɔ ŋcɛwo kpɔ” le nukplakpla 14 tɔ lɔ mɛ. Le nukplakpla sugbɔ mɛ le Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ mɛɔ, àkpɔ nujɔjɔ ŋtɔŋtɔ lɔwo le akpaxwe ci yí nyi “Ji dwi ni kpɔ doji” alo “Kpɔ ŋcɛwo kpɔ.” * Nya wawa nɔ ŋgbesɔ nukplavi lɔ sɔnɔ koɖo mɛbu keŋ anukɔ ni mɔ: “Ci yɛtɛnŋ wɛɔ, eo can àtɛnŋ awɛ” o. Na nɔ nukplavi lɔ ŋtɔ avado jeshi yi ahan. Xo nuxu so enu ŋtɔŋtɔ ciwo yí kpedo amɛ lɔ nu le video lɔ mɛ yí ewa do enu ci Bibla kpla ji. Taŋfuin àtɛnŋ axo nuxu so kpukpui ɖe alo enu ŋtɔŋtɔ ɖe ci amɛ lɔ wa le video lɔ mɛ. Hweɖekpokpuinu ci anyɔɔ, tɛ gbe do lé Yehowa kpedo amɛ lɔ nu ji ni.

8. Lé mìawɛ akpekɔdo mìwo nukplavi nu keke avalɔn Yehowaɔ?

⁸ Kpekɔdo ao nukplavi nu keke avalɔn Yehowa. Lé àwɛ doɔ? Ji mɔ ciwo àto keŋ adɔn yi susu yi Yehowa nɔnɔmɛwo ji. Kpedo nukplavi lɔ nu nɔ akpɔɛ mɔ Yehowa nyi jijɔ Mawu ci yí kpenɔdo mɛ ciwo yí luin nu. (1 Tim. 1:11; Ebre. 11:6) Dasɛ nɔ nukplavi lɔ mɔ yɛakpɔ nyɔnawo nɔ yɛwa do nyɔ lɔwo ji. Kpedo nu nɔ anya mɔ nyɔna ciwo yeakpɔ dadasɛ mɔ Yehowa lɔn ye. (Ezai 48:17, 18) Nɔ lɔnlɔn ci nukplavi lɔ ɖo nɔ Yehowa sɛnkɔŋ dojiɔ, acucui yí awa trɔtrɔ ɖekpokpui ci yí ʒan.—1 Ʒan 5:3.

9. Sɔ koɖo Maki 10:29, 30 ɖe, nyi yí akpedo mɛɖe nu yí awa vɔnsawo keŋ atrɔ nukplavi waʒinʒindoshimɛɔ?

⁹ Gbɔxwe Bibla nukplavi ɖe awa ŋkɔyiyi keŋ awa ʒinʒindoshimɛɔ, éɖo awa vɔnsawo. Shigbe dɔkunɔ ci nu mìxo nuxu so vayi nɛɔ, etɛnŋ ʒan mɔ nukplavi ɖewo asɔ ŋcilanmɛnuwo sa vɔn. Nɔ edɔ  ci wowakɔ desɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewoɔ, etɛnŋ ʒan mɔ woatashi aji bu. Etɛnŋ ʒan mɔ nukplavi sugbɔ ami eha dodo koɖo exlɔ ciwo yí delɔn Yehowa o. Le ebuwo kpaxweɔ, wowo xomumɛtɔ ciwo yí delɔn Yehowa Kunuɖetɔwo tɛnŋ gbe wo. Yesu nu mɔ yɛatɛnŋ agbɔnnu nɔ mɛɖewo gbɔxwe woawa vɔnsa cɛwo. Éɖo gbe mɔ mɛ ciwo yí kplɔ ye do daɖu ŋkpɛn o. Yehowa acu shi nɔ wo yí ana woanɔ yi xomu ci mɛ lɔnlɔn le. (Hlɛn Maki 10:29, 30.) Lé àwɛ akpedo ao nukplavi nu nɔ akpɔ nyɔna so nunana nyakpɔkpɔ cɛ mɛɔ?

10. Nyi èkpla so enyɔ ci Manuel nu mɛɔ?

¹⁰ Tekpɔ anyi xlɔ koɖo ao nukplavi. Ele veviɖe mɔ àdasɛ nɔ ao nukplavi mɔ yesɔ ɖe le ji ni. Nyi yí taɖoɔ? Do jeshi nyɔ ci Manuel ci yí so Mexique nu. Édre lé yi Bibla nukplamɛtɔ kpedo nu hwenu enyi Bibla nukplavi. Énu mɔ: “Gbɔxwe mìatɔ enukplakpla ɖeshiaɖe jiɔ, anyi nukplamɛtɔ lɔ biɔnɔŋ se mɔ lé nyɛŋ fɔn do ma. Éna ŋvonɔ le nyɛɖeki mɛ, éɖe mɔ nɔŋ ŋnunɔ nyɔ ɖekpokpui ni. Ŋkpɔɛ mɔ ésɔ ɖe le ji nɔŋ nyɔnɔnwimɛtɔ.”

11. Nɔ mìwo nukplaviwo nɔnɔ koɖo mì ɖe, lé woatɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ doɔ?

¹¹ Ji gamɛ anɔnɔ koɖo ao nukplaviwo shigbe lé Yesu nɔ koɖo yi dokplɔtɔwo nɛ. (Ʒan 3:22) Nɔ nɔnɔmɛ lɔ sɔgbeɔ, yɔ ao Bibla nukplavi ci yí wakɔ ŋkɔyiyi va ao xomɛ nɔ míaɖu ŋɖe alo akpɔ JW Televiʒiɔn wana ɖe doju. Nɔ èyɔ nukplavi lɔɔ, ajɔ ji ni, vevitɔ nɔ yi xlɔwo alo yi xomumɛtɔwo ɖukɔ ŋsusɛnsɛn zan ɖe yí eci akogo. Kazibwe ci yí le Uganda nu mɔ: “Ŋkpɔɛ mɔ ŋkpla enu sugbɔ so Yehowa nu ci ŋnɔnɔ koɖo anyi nukplamɛtɔ yí nukplamu lɔwo sɔ koɖo ciwo mìkplanɔ le nukplakpla lɔ hwenu. Ŋkpɔ lé Yehowa lenɔ bu nɔ yi mɛwo sugbɔ do koɖo lé wokpɔnɔ jijɔ do. Eyi nyi enu ci ŋjikɔ le agbemɛ.”

12. Nyi yí taɖo mìɖo akplɔnɔ eŋɛnywidratɔ vovovowo yi Bibla nukplaviwo gbɔɔ?

 ¹² Yɔnɔ eŋɛnywidratɔ vovovowo yi Bibla nukplakpla lɔ wagbe. Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ yɛanɔ fafɛɖe nɔ mì nɔ mìwoɖekɛwo yinɔ nukplavi lɔ gbɔ alo nɔ mìkplɔnɔ eŋɛnywidratɔ ɖekɛŋmɛ yinɔ gbɔ gbɛmɛgbɛmɛ. Ci ecɛ wawa atɛnŋ anɔ fafɛɖe nɔ mì can ɔ, mìwo nukplavi lɔ akpɔ nyɔna sugbɔ so mɛ nɔ mìkplɔnɔ eŋɛnywidratɔ vovovowo yi gbɔ. Dmitrii ci yí le Moldavie nu mɔ: “Eŋɛnywidratɔ ɖeshiaɖe ci yí vanɔ anyi Bibla nukplakpla tɔxu ɖenɔ enu mɛ do emɔ vevi bu ji. Ecɛ kpedo ŋnu yí ŋkpɔ emɔ buwo ci ji natɛnŋ azan enu ci ŋkplakɔ lɔ le. Gbesɔ kpe niɔ, ŋkpɛn dewaŋ ci ŋyi bɔbɔ ŋkɔtɔ o, ɖo ŋdo go nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔtɔ ciwo ŋjeshi ɖɛ sa.”

13. Nyi yí taɖo mìɖo akpedo mìwo nukplavi nu nɔ ayinɔ bɔbɔwoɔ?

¹³ Kpedo ao nukplavi nu nɔ ayinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa do se nɔ yi sɛntɔwo mɔ wo le bɔnɔ doju; mìwo sɛnsɛn kpaxwe ɖe enyi. (Ebre. 10:24, 25) To akpo nɔ yɛɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nyi mìwo xomumɛtɔwo le gbɔngbɔnmɛ. Nɔ mìle bɔbɔ koɖo woɔ, ele shigbe mɔ mìle axomɛ koɖo wo yí ɖukɔ ŋɖuɖu vivi ɖe doju hannɛ. Nɔ èkpedo ao nukplavi ɖe nu yí etɔ bɔbɔwo yiyiɔ, anyi èkpekɔdo nu nɔ awa enuvevi ɖeka ci yí ana atɛnŋ awa ʒinʒindoshimɛ. Vɔ atɛnŋ agbɔnnu ni gbɔxwe atɔ bɔbɔ lɔwo yiyi. Lé Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ atɛnŋ akpedo nukplavi lɔ nu yí aɖu cukaɖa ɖekpokpui ci atɛnŋ ado go ji doɔ?

14. Lé mìawɛ ado ŋsɛn mìwo nukplavi nɔ atɔ bɔbɔwo yiyiɔ?

¹⁴ Zan nukplakpla 10 nɔ Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ keŋ asɔ do ŋsɛn nukplavi lɔ. Gbɔxwe woawa wema lɔ ɖegbɔɔ, wonu nɔ eŋɛnywidratɔ bibi ɖewo mɔ wo le zan nukplakpla cɛ koɖo wowo nukplaviwo. Ci wozin ɔ, womɔ yɛwa dɔ nywiɖe keke kpedo yewo nukplaviwo nu yí wotɔ bɔbɔwo yiyi. Ele ahan gan, ŋgbenɔ te keke míaɖo nukplakpla 10 lɔ ji gbɔxwe nayɔ ao Bibla nukplavi nɔ mìwo bɔbɔwo o. Nɔ nɔnɔmɛ lɔ ɖe mɔɔ, yɔ nukplavi lɔ nɔ bɔbɔwo kaka yí agbekpɔtɔ ayɔɛni. Cukaɖa vovovowo yí Bibla nukplaviwo donɔ go. Eyi taɖo le ŋkuvi do nukplavi lɔ ʒanwo nu yí akpɔ mɔ yeatɛnŋ ana kpekpedonu ŋtɔŋtɔ ɖe yi ma. Nɔ ejinjin yɛ yí èyɔkɔ nukplavi lɔ gan yí detɔ bɔbɔwo yiyiɔ, ŋgbegbɔjɔ o. Do ʒinxo, vɔ kpɔtɔ ayɔɛkɔ.

15. Nyiwo yí atɛnŋ ado vɔnvɔn nɔ mìwo nukplaviwoɔ?

¹⁵ Èɖo ŋwi mɔ gbɔxwe àtrɔ Yehowa Kunuɖetɔɔ, èvɔn hwɛɖekaa? Taŋfuin èkpɔɛ mɔ yedatɛnŋ aɖe kunu so axomɛ yi axomɛ o alo taŋfuin èvɔnkɔ mɔ ye xomumɛtɔwo alo ye xlɔwo tɛnŋ fɔn gu do ye ji. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, àtɛnŋ ase nu gɔnmɛ nɔ ao Bibla nukplavi lɔ. Yesu nu mɔ mɛɖewo atɛnŋ avɔn ahan. Vɔ édo ŋsɛn yi dokplɔtɔwo mɔ woŋgbelɔn nɔ ŋɖe ado vɔnvɔn nɔ wo yí woasɛn Yehowa aglo. (Mt. 10:16, 17, 27, 28) Lé Yesu kpedo yi dokplɔtɔwo nu yí woɖu vɔnvɔn ji doɔ? Yí lé àtɛnŋ asran yi kpɔwɛ doɔ?

16. Lé mìatɛnŋ ana kpla mìwo nukplavi nɔ axo nuxu so enu ci ekplakɔ nu nɔ amowoɔ?

¹⁶ Nanɔ kpla nukplavi lɔ vivivi nɔ akannɔ seŋ so yi xɔse nu nɔ amowo. Ci Yesu dɔ yi nukplaviwo ɖaɖa nɔ woayi ɖe kunuɔ, wotɛnŋ vɔn. Vɔ Yesu kpedo wo nu yí nu fini woaɖe kunu lɔ le koɖo enu ci nu woaɖe kunu so. (Mt. 10:5-7) Lé àwɛ asran Yesuɔ? Kpedo ao nukplavi nu nɔ  akpɔ finiwo yí atɛnŋ adra ŋɛnywi lɔ le. Le kpɔwɛ mɛ, biɛ se mɔ yɛjeshi mɛɖe ci yí atɛnŋ akpɔ nyɔna so Bibla mɛ nyɔnɔnwi veviɖe koŋ mɛ ma. Nɔ nɔnɔmɛ lɔ ɖe mɔɔ, àtɛnŋ awa wadasɛ koɖi yí azan enyɔ ciwo wonu do akpaxwe ci yí nyi “Mɛɖewo nunɔ mɔ” koɖo “Mɛɖe tɛnŋ biɔ se mɔ” le Se vivi nɔ agbe lɔ sɔyi mavɔ! wema lɔ mɛ. Nɔ èwɛkɔɔ, na kpla nukplavi lɔ nɔ azan Bibla keŋ asɔ na ɖoŋci fafɛwo koɖo ayexa.

17. Lé mìawɛ azan Matie 10:19, 20, 29-31 asɔ kpedo mìwo nukplavi nu nɔ aɖoŋ do Yehowa nuɔ?

¹⁷ Kpedo ao Bibla nukplavi nu nɔ aɖoŋ do Yehowa nu. Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ Yehowa akpedo wo nu ɖo Yehowa lɔn wo. (Hlɛn Matie 10:19, 20, 29-31.) Ðo ŋwi nɔ ao nukplavi mɔ Yehowa akpedo yɛ can nu. Àtɛnŋ akpedo nu nɔ aɖonɔŋ do Yehowa nu yí adonɔ gbe ɖaɖa ni so yi tajinuwo nu. Franciszek ci yí le Pologne nu mɔ: “Anyi nukplamɛtɔ donɔ gbe ɖaɖa so anyi tajinuwo nu blaŋblaŋ. Ci ŋkpɔ lé Yehowa ɖo anyi nukplamɛtɔ lɔ gbedodoɖawo ŋci doɔ, ŋtɔ gbe dodo ɖa kaba. Ŋkpɔɛ mɔ Yehowa yí kpedo ŋnu hwenu eʒan mɔ nabiɔ gbe le anyi dɔmɛ yoyu lɔ keŋ ayi bɔbɔ koɖo takpekpewo.”

18. Lé Yehowa kpɔnɔ edɔ ci Kristotɔ nukplamɛtɔwo wanɔ doɔ?

¹⁸ Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ mìwo Bibla nukplaviwo veviɖe. Énya edɔ sɛnsin ci Kristotɔ nukplamɛtɔwo wanɔ keŋ akpedo amowo nu nɔ woate gogui, eyi taɖo elɔn wo. (Ezai 52:7) Nɔ dewakɔ Bibla nukplakpla koɖo mɛɖe kakayɛ can ɔ, àtɛnŋ azɔnnɔ koɖo eŋɛnywidratɔ buwo kɛŋ akpenɔdo wowo nukplaviwo nu nɔ woawa ŋkɔyiyi keŋ awa ʒinʒindoshimɛ.