1, 2. Nyi yí taɖo èlɔn Yehowa Mawuɔ?

ÈLƆN Mawua? Taŋfuin èluin keke yí sɔ eoɖeki ni vɔ. Ètɛnŋ kpɔɛ mɔ eyi nyi ao Xlɔ vevitɔ. Vɔ Yehowa lɔn eo doŋkɔ gbɔxwe èvaluin. Mìhlɛn le Bibla mɛ mɔ: “Mì lwin, ɖo É lɔn mì do ŋkɔ.”—1 Ʒan 4:19.

² Bu tamɛ kpɔ so emɔ ciwo pleŋ ji Yehowa to yí dasɛ yi lɔnlɔn nɔ mì nu. Éna mì nyigban ci yí nyi axwe nywi ɖeka koɖo enushianu ci mìʒan gbɔxwe ase vivi nɔ agbe lɔ. (Matie 5:43-48; Enyɔdasɛ 4:11) Éji mɔ mìwo le nɔ ekacaca nywi mɛ koɖo ye, yí gbena mɔnukpɔkpɔ mì mɔ mìwo le kpla nu so ye nu. Nɔ mìhlɛnkɔ Biblaɔ, anyi mìɖokɔ to Yehowa. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖaɔ, éɖonɔ to mì. (Ehajiji Wema 65:2) Édanasɛ emɔ nɔ mì yí sɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ donɔ ŋsɛn mì. (Luiki 11:13) Gbesɔwuɔ, édɔ Eviɛ vevi ɖaɖa nyigban ji keŋ asɔ ɖe mì ti le nuvɔn koɖo eku mɛ.—Hlɛn Ʒan 3:16; Rɔmatɔwo 5:8.

3. Lé mìawɛ akpɔtɔ anɔ ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowaɔ?

³ Bu tamɛ kpɔ so ao xlɔ vevi ci yí nɔnɔ godu nɔ eo gashiagamɛ le jijɔ koɖo vevisese hwenuwo mɛ  nu. Exlɔnyinyi sɛnŋ ŋtɔ́ hanci devanɔ kpoŋ o, eʒan agblajeje sugbɔ. Ahanke enyi le exlɔnyinyi koɖo Yehowa kpaxwe nɛ. Eyi nyi Exlɔ vevitɔ ci mìatɛnŋ aɖo le agbemɛ. Exlɔ ci mìanyi koɖi atɛnŋ ani keke asɔyi mavɔmavɔ. Eyi taɖo Bibla nu nɔ mì mɔ: “Míkpɔtɔ anɔ Mawu lɔnlɔn lɔ mɛ.” (Ʒuda 21, NWT) Lé mìatɛnŋ awɛ doɔ? Bibla ɖo ŋci mɔ: ‘Lɔnlɔn Mawu tɔ nyi mɔ, mìawanɔ do yi sewo ji. Yí yi sewo de gbɔnnu o.’—1 Ʒan 5:3.

4, 5. (a) Nyi ‘lɔnlɔn Mawu tɔ’ nyiɔ? (b) Lé lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa vatɔ shinshin doji doɔ?

⁴ Enyɔ ci Bibla jikɔ anu ci emɔ ‘lɔnlɔn Mawu tɔɔ’? De lɔnlɔn ci Mawu ɖo nɔ mì ji ehɛn susu yikɔ o, vɔ lɔnlɔn ci mìɖonɔ ni nyɔ nukɔ ele. Èɖo ŋwi hwenu ètɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ Yehowa ŋkɔtɔa?

⁵ Ðo ŋwi lé ewa nɔ eo kpɔ ci èkpla ŋkɔtɔ mɔ, Yehowa jijiɛ mɔ eo le nɔ agbe le xexe yoyu ye tɔ lɔ mɛ sɔyi mavɔmavɔ. Èkpla nu so enu ciwo pleŋ ewa keŋ nɔ emɔ lɔ ahun nɔ mì nu. Ègbekpɔ enunana xɔafi ci Yehowa na mì ci edɔ Eviɛ ɖaɖa nyigban ji. (Matie 20:28; Ʒan 8:29; Rɔmatɔwo 5:12, 18) Ci èkpla nu so lé Yehowa lɔn eo sugbɔ do nuɔ, ewa dɔ do eo ji, yí eo can ètɔ lɔnlɔn ɖoɖo ni.—Hlɛn 1 Ʒan 4:9, 10.

6. Lé àdasɛ do mɔ yelɔn mɛɖeɔ? Nyi lɔnlɔn ci èɖo nɔ Mawu na èwaɔ?

⁶ Vɔ lɔnlɔn ŋtɔ́ ci ètɔ ɖoɖo ni nyi tɔtɔmɛ kpoŋ nɔ eo koɖo Mawu xlɔnyinyi lɔ. Le kpɔwɛ mɛ nɔ mìlɔn mɛɖeɔ, mìdenunɔ ni kpoŋ mɔ “ŋlɔn eo” o, vɔ mìwanɔ nu sɔwu ahan. Lɔnlɔn na mìjinɔ mɔ mìawa enu ci  yí ado jijɔ nɔ amɛ lɔ. Ahanke lɔnlɔn ci èɖo nɔ Yehowa na èji mɔ agbenɔnɔ ye tɔ adonɔ jijɔ ni nɛ. Ci lɔnlɔn cɛ vatɔ shinshin le eo mɛɔ, taŋfuin èsɔ eoɖeki ni yí wa ʒinʒindoshimɛ. Ci èwɛ ahan ɔ, èɖo gbe nɔ Yehowa mɔ yeasin keke asɔyi mavɔmavɔ. (Hlɛn Rɔmatɔwo 14:7, 8.) Lé àwɛ akpɔtɔ awawa do gbeɖu cɛ jiɔ?

7. Nyi mìawanɔ nɔ mìlɔn Yehowaɔ? Ese ciwo edo ɖewo ɖe?

⁷ Ci mìlɔn Yehowaɔ, ‘mìwanɔ do yi sewo ji.’ Lé mìwɛni doɔ? Mìsenɔ tonu ni. Mìkplanɔ lé Yehowa ji mɔ mìwo le nɔ agbe do le Bibla mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, énu nɔ mì mɔ, ahanumu, efififi, ŋsukankan, mɛ ci wodele alɔ koɖo gbɔ dɔndɔn koɖo ŋɖe alo mɛbu ɖekpokpui sɛnsɛn zeto ye nu, denyɔ o.—1 Korɛntitɔwo 5:11; 6:18; 10:14; Efezitɔwo 4:28; Kolosetɔwo 3:9.

8, 9. Lé mìwɛ yí nyanɔ enu ci Yehowa ji mɔ mìwo le wa nɔ Bibla dedo se ɖe koŋ kudo nɔnɔmɛ ɖe nuɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁸ Vɔ nɔ mìwo nu ajɔ ji nɔ Yehowaɔ, ele mɔ mìawa nu wu wawa do yi sewo ji kpoŋ. Dedo se sugbɔ kudo mìwo gbenɔnɔ kpaxwe ɖeshiaɖe nu o. Eyi taɖo hweɖewonuɔ, mìdakpɔ ese ɖe koŋ le Bibla mɛ kudo ŋɖe ci mìawa nu o. Nɔ evajɔ ahan ɖe, lé mìawɛ asɔ gbeta nywiɔ? (Efezitɔwo 5:17) Le Bibla mɛɔ, mìkpɔnɔ gɔnmɛɖose ciwo yí wocu do nyɔnɔnwi veviwo ji yí wodanasɛ lé Yehowa kpɔnɔ enuwo do nɔ mí. Ci mìhlɛnkɔ Biblaɔ, mìvajejeɛshi Mɛ ci Yehowa nyi nywiɖe doji. Mìkplanɔ nu so yi susuwo, enu ciwo elɔnnɔ koɖo ciwo delɔnnɔ nu.—Hlɛn Ehajiji Wema 97:10; Elododo Wema 6:16-19; kpɔ enumɛɖeɖe buwo 1.

 ⁹ Le kpɔwɛ mɛ, lé mìsɔnɔ gbeta so enu ci mìakpɔ le televiʒiɔn abi le ɛntɛnɛti ji nu doɔ? Yehowa denu enu ci ele mɔ mìawa teŋ nɔ mì o. Vɔ gɔnmɛɖose ciwo ena mì akpedo mì nu mìasɔnɔ gbeta nywiwo. Ayeɖedaɖɛnu ciwo yí li gbɛ sugbɔ ɖɔ koɖo tamɛsɛn nuwana koɖo gbɔdɔndɔn nuwanawo. Yehowa nu nɔ mì le Bibla mɛ mɔ, “[yegbe] mɛɖekpokpui ci yí lɔnnɔ tamɛsɛnnuwawa” yí yeaɖo “kojo nɔ mateliwatɔwo koɖo hashiwatɔwo.” (Ehajiji Wema 11:5, NWT; Ebretɔwo 13:4) Lé gɔnmɛɖose cɛwo atɛnŋ akpedo mì nu mìasɔnɔ gbeta nywiwo doɔ? Nɔ mì vlɛ nya mɔ Yehowa gbe ŋɖe abi kpɔɛ mɔ yɛnyi gbɔdɔndɔn masɔkoɖoseɔ, mìɖo agbii.

10, 11. Nyi yí taɖo mìsenɔ tonu nɔ Yehowaɔ?

¹⁰ Nyi yí taɖo mìsenɔ tonu nɔ Yehowaɔ? Denyi eto ci woavadɔn nɔ mì abi alɔzu ciwo yí avato so gbeta vwin ciwo mìsɔ mɛ ɖekɛ yí dɔ o. (Galatitɔwo 6:7) Oo, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa yí dɔ mìsenɔ tonu ni. Shigbe lé ɖeviwo jinɔ mɔ yewoado jijɔ nɔ yewo da hannɛɔ, mìwo can jinɔ mɔ mìado jijɔ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ. Ŋɖekpokpui degbenyɔ sɔwu nyanya mɔ Yehowa kpɔkɔ jijɔ do mì nu o!—Ehajiji Wema 5:12; Elododo Wema 12:2; kpɔ enumɛɖeɖe buwo 2.

¹¹ Denyi hwenu etoɖoɖo Yehowa le fafɛɖe abi mìdegbekpɔ fiɖe ato yí mìsenɔ tonu ni o. Mìdetranɔ yi se koɖo yi gɔnmɛɖosewo mɛ yí awa do ɖewo ji keŋ agbe ɖewo ɖɛ hɛnnɛ o. (2 Ese Wema 12:32) Vɔ mìsenɔ tonu ni le nuwo pleŋ mɛ shigbe lé ehakpatɔ lɔ nui nɛ mɔ: “Ŋ lɔn Ao sewo kplakpla, [Yehowa]. Ŋ lɔn  ese hunnɔwo.” (Ehajiji Wema 119:47; Rɔmatɔwo 6:17) Mìjinɔ mɔ mìaɖyi Nowe, mɛ ci yí wa do enu ciwo pleŋ Yehowa nu ni ji pɛpɛpɛ yí sɔ dasɛ mɔ yeluin. Bibla nu mɔ Nowe wa enu lɔwo pleŋ “pɛpɛpɛ.” (Gɔnmɛjeje 6:22) Èji mɔ Yehowa le nu ahan so ye can nua?

12. Lé mìawɛ ado jijɔ nɔ Yehowaɔ?

¹² Lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ mìsekɔ tonu niɔ? Mìdonɔ “jijɔkpɔkpɔ lanmɛ” ni. (Elododo Wema 11:20; 27:11) Bui kpɔ le susu mɛ ɖa! Mìnanɔ Gbɛɖotɔ lɔ kpɔnɔ jijɔ nɔ mìɖokɔ to yi. Vɔ deʒinnɔ mì ji gbeɖe mɔ mìwo le ɖo to ye o. Énanɔ emɔ mì mɔ, mìwo le sɔ gbeta ci yí dro mì. Ecɛ dasɛ mɔ mìvo asɔ gbeta mɔ mìawa enunywi abi enudɔndɔn. Yehowa ji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ ye le na mìasɔnɔ gbeta nywiwo keŋ nɔ agbe lɔ anyɔ nɔ mì.—2 Ese Wema 30:15, 16, 19, 20; kpɔ enumɛɖeɖe buwo 3.

13, 14. Lé mìwɛ yí nya mɔ wawa do Mawu sewo ji degbɔnnu sugbɔɔ? Na yi kpɔwɛ.

¹³ Vɔ nɔ mìbuini mɔ, Yehowa sewo gbɔnnu sugbɔ abi wodana mìavo ɖe? Bibla nui petii mɔ: “Yi sewo de gbɔnnu o.” (1 Ʒan 5:3) Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “gbɔnnu” gɔnmɛsese yí nyi “kpɛn.” Wozan enyɔgbe cɛ le kpukpui buwo mɛ yí sɔ xo nuxu so ese sɛnŋsɛnŋwo nu. Wogbezin yí sɔ dre mɛ ciwo yí tenɔkpɔ mɔ yewoaɖu ga do mɛbuwo ji keŋ ado vevisese nɔ wo. (Matie 23:4; Edɔwawawo 20:29, 30) Bibla gɔnmɛɖeɖe ɖeka nu mɔ: “Yi sewo dekpɛnnɔ kɔ nɔ mì o.” (New English Translation) Yehowa sewo  ‘dekpɛn’ o. Ecɛ dasɛ mɔ degbɔnnu sugbɔ mɔ mìawa do wo ji o. Enu ciwo mìatɛnŋ awa yí enunɔ mɔ mìwo le wa gashiagamɛ.

¹⁴ Le kpɔwɛ mɛ, sɔɛ mɔ èlɔlɔ nuwo koɖo ao xlɔ ɖe ci yí jikɔ aso ayi ci axwe bu mɛ. Éxotɛ yi nuwo pleŋ do dakaviwo mɛ. Dakavi ɖewo foɖa yí anya hɛnhɛn, vɔ ebuwo kpɛn keke amɛ amɛve yí akɔ wowo. Ao xlɔ atɛnŋ anu nɔ eo mɔ, eo le kɔ dakavi ci yí kpɛn ɖiɖiɖi eoɖekɛa? Datɛnŋ anu ahan o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo deji mɔ eo le se vevi o. Shigbe exlɔ ŋtɔ́ hannɛɔ, Yehowa danu nɔ mì gbeɖe mɔ mìwo le wa enu ci yí gbɔnnu sugbɔ o. (2 Ese Wema 30:11-14) Yehowa mɔnɔŋje nu mɛ nɔ mì. Énya “enuwo pleŋ so mì nu. Mawu nya mɔ wo wa mì so afizɔ mɛ.”—Ehajiji Wema 103:14.

15. Nyi yí taɖo mìakando ji mɔ ci Yehowa ji mɔ enuwo le nyɔ nɔ mì taɖo edo sewoɔ?

¹⁵ Moizi nu nɔ Izraɛli jukɔn lɔ mɔ Yehowa sewo ana enu “a nyɔ nɔ wo . . . sɔyì mavɔ mavɔ” yí tonusese wowo tɔ ana ‘woadɔn ji.’ (2 Ese Wema 5:28-33; 6:24) Ahan enyi le egbɛmɛ can nɛ. Ŋɖekpokpui ci Yehowa mɔ mìwo le wa ana mìwo gbenɔnɔ anyɔ doji. (Hlɛn Ezai 48:17, NWT.) Gashiagamɛɔ, mìwo Da Yehowa nyanɔ enu ci yí anyɔ nɔ mì sɔwu. (Rɔmatɔwo 11:33) Bibla nu nɔ mì mɔ: “Mawu nyi lɔnlɔn.” (1 Ʒan 4:8) Ecɛ dasɛ mɔ lɔnlɔn yí cucunɔ Yehowa enunɔ enyɔ ɖekpokpui yí gbewanɔ nushianu.

16. Ci mìnyi nuvɔnmɛwo yí gbele agbe le xexe vwin mɛ can ɖe, lé mìwɛ yí nya mɔ mìatɛnŋ ase tonu nɔ Yehowaɔ?

¹⁶ Denɔnɔ fafɛɖe gashiagamɛ mɔ mìase tonu nɔ  Mawu o. Mìle agbe le xexe vwin ci Legba kpakpa cɛ nɔ mɛ. Éteteɛkpɔ mɔ yeado amɛwo domɛ nɔ woawa enudɔndɔn. (1 Ʒan 5:19) Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, mìwo susu koɖo lé mìseseɛ le mìwoɖekiwo mɛ atɛnŋ ana mìada le Mawu sewo ji, eyi taɖo mìɖo ado gbla keŋ aɖu wo ji. (Rɔmatɔwo 7:21-25) Vɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa donɔ ŋsɛn mì yí mìwanɔ nunywi. Ékpɔnɔ agbla ciwo mìjenɔ mɔ mìaɖo to yi, yí gbekpenɔdo mì nu to gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ yi tɔ ci enanɔ mì ji. (1 Samiɛli 15:22, 23; Edɔwawawo 5:32) Gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ kpenɔdo mì nu mìɖonɔ nɔnɔmɛ ciwo yí na etoɖoɖo Mawu nɔnɔ fafɛɖe nɔ mì sɔwu.—Galatitɔwo 5:22, 23.

17, 18. (a) Nyi mìakpla le wema cɛ mɛɔ? (b) Nyi mɛ mìagbeje le eta ci yí gbɔkɔ mɛɔ?

¹⁷ Le wema cɛ mɛɔ, mìakpla lé mìanɔ agbe do yí ajɔ ji nɔ Yehowa. Mìagbekpla lé mìawa do ese koɖo agbenywinɔnɔ se yi tɔwo ji do le mìwoŋtɔwo gbenɔnɔ mɛ. Ðo ŋwi mɔ Yehowa deʒinnɔ mì ji gbeɖe mɔ mìwo le se tonu nɔ ye o. Nɔ mìsɔ gbeta mɔ mìase tonu nɔ Mawuɔ, mìwo gbenɔnɔ anyɔ doji yí esɔmɛ avanyɔ nɔ mì. Ci yí wugan wu wo pleŋ ɔ, tonusese mìwo tɔ ana Mawu akpɔ lé mìluin sugbɔ do.—Kpɔ enumɛɖeɖe buwo 4.

¹⁸ Yehowa na ayexadohwɛnamɛnu mɛɖekaɖeka le mì mɛ keŋ asɔ kpedo mì nu mìanya enu ci yí nyɔ koɖo ci yí dɔn. Nɔ mìnanɔ kpla ayexadohwɛnamɛnu mìwo tɔɔ, atɛnŋ akpedo mì nu ‘mìawanɔ do yi sewo ji.’ Vɔ nyi yí nyi ayexadohwɛnamɛnuɔ, yí lé mìana kpla yi doɔ? Na mìakpɔɛ ɖa.