1-2. (a) Nje Yehova a me̱ne̱no̱ ke̱ lodun la bato lo ko̱to̱me̱ ońola Da la Sango e? (Ombwa duta la dipapa laboso.) (b) Nje di malano̱ kwalea o din jokwa e?

DUTEA te̱ nje Yehova a me̱ne̱no̱ ke̱ lodun la bato o wase ńe̱se̱ lo ko̱to̱me̱ ońola Da la Sango. A si mombwa buka te̱ dimuti la bato; nde mō̱ na mō̱ te̱ nu mukeye̱. K’eyembilan, a me̱ne̱ ba bena ba mukeye̱ na jemea mbu te̱. O muso̱ngi mabu o be̱n bō̱ oten bena ba mukeye̱ to̱na mitakisan ma ngińa ba be̱nno̱. Bape̱pe̱ pe̱ ba si mukea ponda te̱ o yine̱ ndongame̱n, nde ba me̱ne̱ ná jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu le nde lambo la mweńa bangame̱nno̱ bola. Yehova a me̱ne̱ pe̱ ba bena ba mukeye̱ o di Jo̱nge̱le̱ ka nged’abu ńaboso, yen ebe ba po̱i nde ná be̱ne̱ ne̱ni mambo ma matombano̱.

² Ye̱ke̱i te̱, Yehova e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná bato jita ba mukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. (Lukas 22:19) Nde, seto̱ muso̱ngi ma bato ba mapo̱ nde Yehova a mombweano̱ tobotobo. Nje ye mo̱ mweńa jita ye nde njo̱m ni mawane̱ babo̱; nje e matute̱le̱ babo̱ o jukea nde ye Yehova mweńa. O din jokwa, di mala kwalea myuedi me mweńa jita: Ońola nje di si mukeano̱ buka te̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu la mbu te̱ nde na o ndongame̱n a woki yena Yehova a boṅsane̱no̱ ońola ba bena ba to̱ndi mo̱ e?

3-4. (a) Ońola nje di mukeano̱ o ndongame̱n e? (b) Nje jukea lasu o ndongame̱n di malee̱no̱ jombwea biso̱ e? (c) Bupisane̱ nje 1 Korinto 11:23-26 e makwalano̱, ońola nje di s’angame̱nno̱ tona Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu e?

³ Njo̱m a boso di mukeano̱ o ndongame̱n ńe nde ná ye nde dongo diwo̱ la jowe̱ lasu. Di mukea pe̱ ońolana  di mokwabe̱le̱ na Yehova o ndongame̱n. Bato be kumba ba si memba ná ba be̱n ńo̱ngi ná moto okwe̱le̱ babo̱ lambo. (3 Yohane 9) O diwengisan, di le̱le̱m o jemea ná jokwabe̱le̱ na Yehova na bebokedi bena a mabolane̱no̱.​—Yes. 48: 17,18; Yohane 6:45.

⁴ Jukea lasu o ndongame̱n di malee̱ ná je sibise̱ la ńolo, je be̱be̱ o kasa belēdi, di mapula pe̱ o jokwabe̱le̱. O bo bulu ba Jo̱nge̱le̱, di si mukea buka te̱ o nin ndongame̱n a mweńa ońolana je eto̱m, nde di mabola pe̱ nika ońolana di mabupe̱ na sibise̱ la ńolo ben byanedi ba Yesu ná: “[Benga] bola nika, o jo̱nge̱le̱ mba.” (Langa 1 Korinto 11:23-26.) Ni ndongame̱n e mouse̱ dipita lasu la kie̱le̱ ni maye̱, ńo̱nge̱le̱ pe̱ biso̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ Yehova a to̱ndino̱ biso̱. Nde, Yehova a bi ná seto̱ ngedi po̱ buka te̱ oteten a mbu nde di be̱nno̱ ńo̱ng’a kusa jembame̱ na mbaki. Ońola nika nde a bolino̱ biso̱ ndongame̱n woki te̱, a mome̱le̱no̱ pe̱ biso̱ ná jukeye oten. Sibise̱ la ńolo di matute̱le̱ biso̱ o sengane̱. Woki te̱ di matombise̱ son eyek’a ponda o boṅsane̱ na jukea pe̱ o yi ndongame̱n.

5. Ońola nje bato ba sibise̱ ńolo ba makasano̱ bebeledi ba Yehova e?

⁵ Mbu te̱, jita la bato ba sibise̱ ńolo ba memea bebeledi ba Yehova ná bokwabe̱le̱ na mo̱. (Yes. 50:4) Be muńe̱nge̱ o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, ba botea pe̱ jukea o yine̱ ndongame̱n. (Sak. 8:20-23) Biso̱ be̱se̱ je muńe̱nge̱ o jokwabe̱le̱ na diabe̱le̱ na Yehova, “mongwanedi na musunged’[asu].” (Mye. 40:18) Mbale̱ ńe nde ná, o si be̱n lambo to̱ diwo̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱ ​—to̱ le mweńa jita​—buka jemea bebeledi o jokwabe̱le̱ na Yehova na Yesu, Mun’ao a to̱ndino̱ jita.​—Mat. 17:5; 18:20; 28:20.

6. Ne̱ni sibise̱ la ńolo longwane̱no̱ moto mō̱ o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu e?

⁶ Mbu te̱, di mawe̱ o bele̱ bato jita o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Jita la bato ba sibise̱ ńolo ba tombwane̱ ońolana ba kasi bebeledi basu. K’eyembilan, mimbu jita we̱nge̱, munasango mō̱ a ta a bola moto dipapa la bebeledi, na nu moto a langwea mo̱ ná a si me̱nde̱ jukea. Nde, o bo bulu ba Jo̱nge̱le̱, nu munasango a ta mańaka o je̱ne̱ nu moto me̱ne̱ a mingea o Ndabo a Janea. Bekasedi ba weawea nu moto a kusino̱ bubise̱ mo̱ kańena a botea jukea o ndongame̱n asu ya woki. Mu mbu a ton nde ndongame̱n ilalo buka te̱. Nje yongwane̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba jukea o ndongame̱n ye̱se̱ e? A ta a sibise̱ ńolo eyeka o tukwa mo̱nge̱le̱ mao. Nu munasango nu bele̱ mo̱ a kwali ombusa ponda ná, “E nde moto nu sibise̱ ńolo bwambi.” Esibe̱ penda, Yehova nde a duti nu moto o jowe̱ mo̱, nin we̱nge̱ e nde munasango nu dubisabe̱.​—1 Pet. 5:5; Yohane 6:44.

7. Ne̱ni nje di mokwano̱ o ndongame̱n na nje di malangano̱ o Bibe̱l ba mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e?

⁷ Nje di mokwano̱ o ndongame̱n na nje di malangano̱ o Bibe̱l ba mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. O woki i se̱le̱ na Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, ndongame̱n asu i yo̱ki nde jombwea tobotobo eyembilan a sibise̱ la ńolo Yesu a lee̱le̱no̱ ná a boli longe̱ lao ka diko̱ti. O mińa pe̱ mi mase̱le̱ na di Jo̱nge̱le̱, di makusa malea ná di lange myango ma Bibe̱l jombwea mambo ma dinge̱le̱ kwed’a Yesu na bepumbwedi bao. Nje di mokwano̱ o yi ńai a ndongame̱n na nje pe̱ di malangano̱ o mi myango ma Bibe̱l ba mabola ná di bate timbise̱le̱ masoma ońola jabea Yesu a bolino̱ ońol’asu. Nika e matute̱le̱ biso̱ o  jembilane̱ sibise̱ lao la ńolo na bola pe̱ jemea la Yehova, to̱ o ponda ńena bola la nika leno̱ biso̱ ndutu.​—Lukas 22:41, 42.

8. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema e?

⁸ Di makeka pe̱ jembilane̱ Yesu tongwea na lee̱le̱ ngiń’a mulema. Dutea te̱ ngiń’a mulema a lee̱le̱no̱ mińa mi se̱le̱ na kwed’ao. A ta a bia bwambwam ná basingedi bao ba ta be̱be̱ o bwese̱ mo̱ iso̱n, o dipa mo̱, na bwa pe̱ mo̱. (Mat. 20:17-19) To̱ na nika, emedi o le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga. Ni ponda e po̱ino̱, a kwalane̱ bamuloloma bao ba jemea ba ta na mo̱ o Getsemane ná: “Bińo̱ te̱me̱, jale; ombwa, nu nu mandise̱ mba e be̱be̱!” (Mat. 26:36, 46) Ponda dimuti di po̱ino̱ na beye̱i ba bwemba o damea mo̱, a busi, a langwea babo̱ nja eno̱, anea pe̱ bato ba bila ná bese̱le̱ ná bamuloloma bao bale. (Yohane 18:3-8) Se̱ ngiń’a mulema Yesu a lee̱le̱no̱ e! Nin we̱nge̱ bo̱kisabe̱ na bane̱ be mido̱ngi mipe̱pe̱ ba mawe̱ o jembilane̱ Yesu tongwea na lee̱le̱ ngiń’a mulema. Ne̱ni e?

9. (a) Ońola nje yeno̱ ná e pula biso̱ ngiń’a mulema o jukea o ndongame̱n ponda te̱ e? (b) Ne̱ni eyembilan asu e membe̱no̱ bonasango asu be o beboa ońola dube̱ labu e?

⁹ Ná jukeye o ndongame̱n ponda ye̱se̱, ye ná e pula ná di lee̱le̱ ngiń’a mulema ke̱ je oteten a mitakisan ma ngińa. Bonasango asu bō̱ ba mukea o ndongame̱n to̱ná ba ńo̱sedino̱ na mitakisan, ndutu na si be̱ne̱ la ja la bwam. Bape̱pe̱ ba malee̱le̱ ngiń’a mulema o jukea o ndongame̱n to̱ná mbia mabu na manea ba mate̱nge̱ne̱no̱ babo̱ na ngińa. Dutea te̱ ne̱ni eyembilan asu e membe̱no̱ bō̱ basu be o beboa ońola dube̱ labu. (Bon. 13:3) Ba sengi te̱ ná di tingame̱ o bolea Yehova to̱ na mitakisan, nika e membe̱ babo̱ o benga lee̱le̱ dube̱, ngiń’a mulema, na tingame̱ labu. Paulo a ta o ni ńai a bete̱medi. Niponda a tano̱ o beboa o Roma, a ta muńe̱nge̱ ponda te̱ a tano̱ a senga ná bonasango ao be o bolea Loba na jemea. (Fil. 1:3-5, 12-14) Ponda to̱ ininga oboso ná a mabusa o beboa, to̱ ombusa busa lao, Paulo a tili kalati ońola Bonahebe̱r. O ni kalati, ome̱le̱ yi kriste̱n a jemea ná i “tingame̱ na ndol’a bonasango” i s’ese̱le̱ pe̱ to̱ mako̱to̱ne̱.​— Bon. 10:24, 25; 13:1.

10-11. (a) Nja jangame̱nno̱ bele̱ o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu e? (b) Njika njo̱m a bola nika ni tilabe̱ o Efeso 1:7 e?

¹⁰ Di malee̱le̱ ngiń’a mulema ke̱ di bele̱ mbia masu, mako̱m m’ebolo, na bato bape̱pe̱ o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Ońola nje di mabele̱no̱ babo̱ e? Ońolana je masoma jita ońola nje Yehova na Yesu ba boledino̱ biso̱, di titi so̱ ná di si bele̱ bape̱pe̱. Di mapula ná bokwe ne̱ni tongwea na diko̱ti babo̱ pe̱ beno̱ ná ba tombwane̱ “nded’a” Yehova di si boledino̱.​—Langa Efeso 1:7; Bbī. 22:17.

¹¹ Di lee̱le̱ te̱ ngiń’a mulema o jukea o ndongame̱n, je pe̱ nde o lee̱le̱ ede̱mo a  tiki epe̱pe̱ Loba na Mun’ao ba lee̱le̱no̱ o mbadi ye betańsedi.

12. (a) Ne̱ni ndongame̱n asu i masikime̱ye̱no̱ ndolo di be̱nedino̱ Yehova na Yesu e? (b) Nje 2 Korinto 5:14, 15 e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola kapo̱ ka Yesu e?

¹² Ndolo di be̱nedino̱ Yehova na Yesu e mepe̱ biso̱ o jukea o ndongame̱n. Denge̱ nje pe̱ di mokwano̱ oten e masikime̱ye̱ ni ndol’a Yehova na Mun’ao. Ndongame̱n i mo̱nge̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱ nje ba boledino̱ biso̱. (Rom. 5:8) Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu tobotobo di mo̱nge̱le̱ biso̱ nate̱na o njika dime̱ne̱ ba to̱ndino̱ biso̱, name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba si bedi so̱ṅtane̱ mweńa ma diko̱ti. Kana di londino̱ na masoma, di makeka jembilane̱ Yesu tongwea na mbadi di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu buńa te̱. (Langa 2 Korinto 5:14, 15.) Mulema masu pe̱ mu matute̱le̱ biso̱ o sesa Yehova ná a boli diko̱ti. Mbadi po̱ jeno̱ ná di sesa mo̱ ńe nde tongwea na malabe̱ masu o ndongame̱n mena ma mawe̱ biso̱ o njib’a mulema.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ njib’a ndolo di be̱nedino̱ Yehova na Mun’ao e? Bola beteledi.

¹³ Je ná di lee̱le̱ njib’a ndolo di to̱ndino̱ Yehova na Mun’ao tongwea na be̱ be̱be̱ o po̱ngo̱ to̱ njika miwe̱n mi mapule̱ ońol’abu. Ponda iwo̱ jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ma ńai na ńai ná jukeye o ndongame̱n. Myemba jita mi majese̱ nde ndongame̱n po̱ o su la buńa b’ebolo ponda ńena di wo̱lino̱ jita. Nine̱ ndongame̱n pe̱ e maja nde o su la woki o ponda bane̱ bato beno̱ o wumse̱. Mo̱ Yehova a me̱ne̱ ná di mukea o ndongame̱n to̱ na wo̱lo̱ e? Ye̱ke̱i te̱! Nika di mabatano̱ po̱ngo̱ miwe̱n, nika pe̱ nde Yehova a mabatano̱ bwane̱ ndolo di malee̱le̱no̱ mo̱ muńe̱nge̱.​—Marko 12:41-44.

14. Ne̱ni Yesu a bolino̱ eyembilan a ne̱ni lee̱le̱ ndol’a mbale̱ e?

¹⁴ Yesu a boli biso̱ eyembilan a ne̱ni lee̱le̱ ndol’a mbale̱. A s’emedi buka te̱ o wo̱ ońola bokwedi bao, nde na die̱le̱ pe̱ longe̱ lao buńa te̱ o mbadi ni mombweye̱ bwam babu buka ba mo̱me̱ne̱. K’eyembilan, a jai na bokwedi bao to̱ o ponda ńena a tano̱ a wo̱lo̱ to̱ a tano̱ a bwa ndutu. (Lukas 22:39-46) Ombwedi nde tobotobo nje a wusano̱ bolea bape̱pe̱, nde seto̱ nje a wusano̱ kusane̱ babo̱. (Mat. 20:28) Ndolo di to̱ndino̱ Yehova na bonasango ńe te̱  nika ngińa, di me̱nde̱ we̱ ná jukeye o Da la Sango na o yine̱ ndongame̱n ye̱se̱.

15. Ba nja jeno̱ muńe̱nge̱ tobotobo o jongwane̱ e?

¹⁵ Je nde belongi ba mpo̱m ma mbia mō̱ ma mbale̱ ma kriste̱n o wase ńe̱se̱, di to̱ndi pe̱ bolane̱ pond’asu o bele̱ bape̱pe̱ ná ba ye lata na biso̱. Nde, je muńe̱nge̱ tobotobo o jongwane̱ “bona basu bena be badubedi,” nde bena ba temam. (Gal. 6:10) Di malee̱le̱ ná di to̱ndi babo̱ ke̱ di membe̱ babo̱ o jukea o ndongame̱n, sepo̱n o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Kapo̱ ka Yehova na Yesu, je muńe̱nge̱ jita ke̱ nutemam a timbi na Yehova, Sango asu ńa ndolo na Mutated’asu. ​—Mat. 18:14.

16. (a) Ne̱ni di membe̱no̱ mō̱ na nune̱ e, ne̱ni pe̱ ndongame̱n asu i me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ e? (b) Ońola nje nin ponda ńeno̱ pond’a bwam ńa mbu o jo̱nge̱le̱ byala ba Yesu be o Yohane 3:16 e?

¹⁶ O woki i maye̱, di we̱ ná di bele̱ bato jita o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu o ebiamu a Done̱su, 19 má Dibaba 2019. (Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱ o me̱nde̱ bele̱ babo̱ e?”) Jembe̱ so̱ mō̱ na nune̱ tongwea na jukea o ndongame̱n ye̱se̱ yena Yehova a boṅsane̱no̱ biso̱. Nika su la yen ebe̱yed’a mambo di nisiseano̱, di be̱n ńo̱ng’a ndongame̱n asu ná yongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, ngiń’a mulema, na ndolo. (1 Tes. 5:8-11) Di lee̱le̱ so̱ na mulema mwe̱se̱ ná di matimbise̱le̱ Yehova na Mun’ao masoma ońola ndolo ninde̱ne̱ ba to̱ndino̱ biso̱!​—Langa Yohane 3:16.