Ne̱ni songwa mudun a moto na banga pe̱te̱ bo̱to̱ mo̱
“Songwa mudun a moto na bebolo bao.”—KOL. 3:9.
1, 2. Nje bato bō̱ ba to̱pino̱ jombwea Mboṅ a Yehova e?
JITA la bato ba kwaledi ońola bede̱mo be peti bwam ba Mboṅ a Yehova. K’eyembilan, mutiledi Anton Gill a tili jombwea bonasango asu ba bome na ba bito ba ta o ndabo a beboa ńa Nasi o Jaman o pond’a Hitler ná: “Sonj’a Hitler i ta i singe̱ Mboṅ a Yehova tobotobo ońola bedangwedi babu. . . . Walea la mbu má 1939 ba ta 6 000 [o ndabo a beboa ńa Nasi].” Nu mutiledi a bati ná, to̱na mitakisan ma ngińa ba lembe̱no̱, Mboṅ a Yehova i lee̱le̱ ná “be ná ba lakisane̱ babo̱, be pe̱ pī [ba bi jalea ńolo oteten a mitakisan]”; be pe̱ “Loba labu jemea, na mulatako pe̱.”
2 Min mińa, bato o Afrika ńa Mikondo be̱n milemlem ma bede̱mo ba bwam oteten a baboledi ba Loba. O ponda po̱, Mboṅ a Yehova yena i be̱n miso̱no̱ m’eyobo me diwengisan o y’ekombo i si wusa ko̱to̱me̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Nde, o Eti, 18 má Elaṅe̱ o mbu 2011, e ta betańsedi o je̱ne̱ ná buka 78 000 la bonasango asu ba miso̱no̱ m’eyobo me diwengisan ba Afrika ńa Mikondo na ba bekombo be babo̱ moyo ba ko̱to̱me̱ o yal’a bol ni kolo buka ye̱se̱ o Yohanesburg o senga belēdi ba mudī. Mudiedi mō̱ ńa ni yal’a bol a to̱pi ná: “Na se̱n dimuti di be̱n bedangwedi ba bwam o nin yala
ka bińo̱. Be̱se̱ ba bo̱ti bwam. Bińo̱ lo sangise̱ nin yala bwam jita. Nde di buki me̱se̱ le nde ná lo titi ndando.”3. Ońola nje jalatane̱ lasu la bonasango leno̱ tobotobo e?
3 Ben byala ba bato ba titi Mboṅ a Yehova be malee̱le̱ ná jalatane̱ lasu la bonasango o wase ńe̱se̱ le tobotobo. (1 Pet. 5:9) Ońola nje jeno̱ diwengisan nika na bene̱ bebokedi e? Di mawe̱ na jongwane̱ l’Eyal’a Loba na la mudī mao musangi o “songwa mudun a moto,” nde di “bo̱to̱ mot’a peńa.”—Kol. 3:9, 10.
4. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e, na ońola nje e?
4 Songwa la mudun a moto le nde lambo diwo̱, banga la bo̱to̱ pe̱te̱ mo̱ pe̱ lambo dipe̱pe̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea ne̱ni songwa mudun a moto, ońola nje bola la nika leno̱ musunga, na ońola nje moto eno̱ ná a tukwa to̱ a ta nde a mápo̱to̱ nē̱ o bola la bobe. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea nje ba bena ba májinde̱ o mbale̱ beno̱ ná ba bola ná ba si bo̱to̱ pe̱te̱ mudun a moto. Ońola nje ninka mome̱le̱ meno̱ mweńa e? Nje ye ndutu ye nde ná bato bō̱ bena ba se̱le̱ boleye̱ Yehova ba si tiki tata babo̱me̱ne̱ na babo̱ ba so̱njo̱, ba ko̱ pe̱te̱ o bedangwedi babu ba kwaṅ. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n bupe̱ din jome̱le̱ ná: “Ońola nika nu nu mo̱nge̱le̱ ná a te̱m ombwe bwam ná a si ya be̱ a ko̱.”—1 Kor. 10:12.
“BWA” BEPULEDI BE̱SE̱ JOMBWEA “KA NI TITI KO̱NJI”
5. (a) Tele̱ye̱ ońola nje songwa la mudun a moto leno̱ musunga. (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.) (b) Bupisane̱ Kolose 3:5-9, njika beboledi be ba mudun a moto e?
5 Na mbale̱, nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na mbo̱t’ango̱ e kwedi mbindo, yen ebe e be̱ne̱ pe̱ n’enumb’a bobe̱ e? O mapomane̱ nde songwa mo̱. Nikame̱ne̱ pe̱ nde jangame̱nno̱ be̱ musunga o sengane̱ byanedi ba sumwa bede̱mo bena be diwengisan na ba Loba. Di mapula bupe̱ ben bediedi Paulo a bolino̱ Kriste̱n i ta o mińa mao ná: “Bińo̱ pe̱ sumwa man me̱se̱.” Jombweye bede̱mo ba bobe beba Paulo a to̱pedino̱—ka ni titi ko̱nji na mbindo.—Langa Kolose 3:5-9.
6, 7. (a) Ne̱ni byala ba Paulo be malee̱le̱no̱ ná jangame̱n we̱ na ngińa o songwa mudun a moto e? (b) Njika pat’a longe̱ Sakura a tano̱ a be̱ne̱, nje pe̱ e boli mo̱ ngińa o jese̱le̱ mo̱ e?
6 Ka ni titi ko̱nji. Beteledi b’eyal’a mbondo e bolane̱ o tila la Bibe̱l e tukwabe̱ ná “ka ni titi ko̱nji” be bambe̱ pe̱ mome na muto ba malate̱ nde ke̱ ba si bane̱ oboso ba Go̱bina. Paulo a langwedi bonasango ao ná ba ‘bwe’ “belongi” babu—nika ná, ba sumwe to̱ njika bepuledi jombwea—“ka ni titi ko̱nji.” Beteledi ba se̱ṅse̱ṅ ba Paulo be malee̱le̱ ná bwē ná jangame̱n we̱ na ngińa o sumwa ninka bepuledi ba bobe. E, je ná di buka bwemba te̱nge̱ne̱ bepuledi ba bobe̱.
7 Jombweye te̱ nje e po̱yedi Sakura * ńa Yapan. O bokoka bao, a taki na be̱ la muso̱lo̱ki na besengedi b’ewolo. A po̱ino̱ 15 la mbu, na mo̱ a botea nangane̱ bome jita o wasa dibangane̱ be̱ lao la muso̱lo̱ki. “O sukan,” a puse̱le̱ na iso̱n ná, “na kwese̱ meme̱ malalo.” Mo̱ ná: “O bebotedi, na ta be̱ ne te̱ o nangane̱ mome na me̱ne̱ biana na be̱n mbo̱le̱, na mo̱nge̱le̱ ná a be̱n ńo̱ng’am na ná a to̱ndi pe̱ mba. Nde na bata nangane̱ bome nika, na bata pe̱ senga ná na si be̱n mbo̱le̱ to̱ po̱.” Sakura alane̱ din longe̱ oboso nate̱na o bodun ba 23 ma mbu. Na mo̱ a botea jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova. Sakura a ta a to̱ndo̱ nje a tano̱ okwa, na jongwane̱ la Yehova a we̱li buka iso̱n, jo̱nge̱le̱ la bola bobe, na jese̱le̱ pe̱ mbamba. O we̱nge̱ munańango Sakura e o bolea Yehova ka paonia ńa pond’a mususu, a titi pe̱ o senga ná e muso̱lo̱ki. O diwengisan, ka nje te̱ a kwalino̱, “Ne bonam na mbale̱ o ńo̱ye̱ o ndol’a Yehova buńa na buńa te̱.”
BUKA LA BEBOLEDI BA MBINDO
8. Njika mambo mō̱ me ná ma we̱le̱ biso̱ mbindo o miso̱ ma Loba e?
8 Mbindo. Eyal’a mbondo e bolane̱ o tila la Bibe̱l yena e tukwabe̱ ná “mbindo” e bambe̱ mambo jita seto̱ buka te̱ myobe ma musonje. Y’eyala e makwalea pe̱ beboledi ba bobe ka ńo̱ la sika na po̱ngo̱ la make̱ko ma maye̱. (2 Kor. 7:1; Efe. 5:3, 4) E mato̱pea pe̱ bebolo ba mbindo moto a mabolano̱ o diwuta, ka langa la kalati i mawemse̱ bepuledi ba lata to̱ jombwa bedinge̱dinge̱ ba maye̱. Nika ńe ná e tute̱le̱ moto o ede̱mo a ńo̱ṅńe̱ la elong’a yadi.—Kol. 3:5. *
9. Njika njo̱m be̱ne̱ la “mulema ma wadiwadi” di mawanano̱ e?
9 Bato bena ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ jombwa bedinge̱dinge̱ ba maye̱ ba mabongwa nde “milema ma wadiwadi,” nika e timbise̱ babo̱ bakom ba bepuledi ba bobe. Muwaso mu lee̱le̱ ná bato bena bembi ná ba titi ná beka babo̱me̱ne̱ o jombwa bedinge̱dinge̱ ba maye̱ be nde bakom ba beboledi ba bobe kapo̱ ka baso̱kedi na bańo̱ banga. Eboled’a jombwa la bedinge̱dinge̱ ba maye̱ e malenea moto mambo ma ndutu ye̱ke̱i te̱—kana bwa la iso̱n, bwala o ebolo, longe̱ la mbia di titi bonam, kwed’a diba, na bwa la ńolo. Moto mō̱ nu ta nu bolise̱ ngand’ao ńa mbu mō̱ a te̱mno̱ wonja na jombwa la bedinge̱dinge̱ ba maye̱ a tili ná: “Na timbi pe̱te̱ be̱ne̱ k’am ni si be̱n misan na tano̱ na bo̱lo̱ne̱.”
10. Nje yongwane̱ Ribeiro o te̱me̱ wonja na bedinge̱dinge̱ ba maye̱ e?
10 Jese̱le̱ la bedinge̱dinge̱ ba maye̱ le nde bato bō̱ bwemba ba buńa te̱. Nde, nje e po̱yedi Ribeiro o Bresil, e malee̱ ná bo bwemba bwe ná bo bukabe̱. Ribeiro a ta asumwe̱ o mboa ke̱ e eso̱mbe̱ na mo̱ a botea ebolo o wuma ba mako̱te̱le̱no̱ pepa i mábolane̱, we̱ni a tano̱ be̱ ombwa bedinge̱dinge̱ ba maye̱. Mo̱ ná: “Son na son, na timbi be̱ mukom a be bedinge̱dinge̱. Na po̱i o dikala lena na si wusano̱ pe̱ jenge̱le̱ ná muto nu ta nu ja na mba a se̱le̱ busa ná nombwe sinima ya bedinge̱dinge̱ ba maye̱.” Buńa bō̱ o wum’ebolo, na Ribeiro e̱ne̱ o m’bo̱m ma kalati ba tano̱ ba mábolane̱, kalati ni be̱n tema ná Le Secret du Bonheur Familial (Bonam ba Ndabo a Mbia). A no̱ngo̱ mo̱, a langa mo̱. Nje okono̱ e tute̱le̱ mo̱ o jokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova, nde jese̱le̱ la y’ede̱mo ao ya bobe di no̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda bwaba. Nje yongwane̱ mo̱ e? A matele̱ye̱ ná: “Tongwea na muka, jokwa la Bibe̱l, na dutea o nje nokono̱, na bengi to̱ndo̱ bede̱mo ba Loba natē̱ ndolo na be̱ne̱nno̱ Yehova e timba be̱ ngińa buka ńo̱ng’am ńa bedinge̱dinge̱ ba maye̱.” Na jongwane̱ la ngiń’Eyal’a Loba na la mudī mao musangi, Ribeiro a songo mudun a moto, a dubisabe̱, tatan a mabolea ka mutudu o mwemba.
11. Nje e mapule̱ ná moto a je wonja na bedinge̱dinge̱ ba maye̱ e?
11 Maka nje epe̱pe̱ Ribeiro a tano̱ angame̱n bola o sumo te̱ tet’a jokwa la Bibe̱l ná a tongwe̱le̱ bwemba bao. A ta angame̱n jese̱le̱ ná mwe̱ndi ma Bibe̱l mu tape mulema mao. Tongwea na muka na dutea, ndol’ao ońola Loba e timbi buka ńo̱ng’a bedinge̱dinge̱ ba maye̱ Myenge 97:10.
ngińa. Ndol’a ngińa ońola Yehova na bosinga ba nje ye bobe nde be mbadi ni peti ńa te̱me̱ wonja na bedinge̱dinge̱ ba maye̱.—LangaSUMWA PIDI, DIBENA, NA LOBANGO
12. Nje yongwane̱ Stefano o sumwa pidi na dibena e?
12 Bato bena ba mapomane̱ linge̱ ba yo̱ki lee̱le̱ malinga mabu na to̱po̱ la dibena. Nink’a bedangwedi be titi ná be bola ná longe̱ la mbia di be̱ bonam. Stefano, sango a bana mō̱ o Ostralia a malangwa ná: “Na ta be̱ na kana so̱ngo̱ jita, nońa pe̱ na malinga ponda te̱ ońola mambo masadisadi. Biso̱ na munj’am di ta jabane̱ ngedi ilalo, di ta pe̱ nde di nipula bwa diba.” Ni ponda nde Mboṅ a Yehova i botedino̱ jokwa Bibe̱l na nu mome na munj’ao. Njika muse̱ṅ bupe̱ la mome̱le̱ ma Bibe̱l di wanedino̱ Stefano e? Mo̱ ná: “Longe̱ lasu la mbia di tuko o mbad’a betańsedi. Na jongwane̱ la Yehova, tatan na be̱n musango na pī, nde ke̱ o ponda ni tombi na ta nde etungu e londi na njongi na pidi, e le̱le̱m o tubea o to̱ njika son a malinga.” O we̱nge̱, Stefano a mabolea ka mombwedi o mwemba, munj’ao pe̱ e paonia ńa pond’a mususu ye jita la mimbu. Batudu ba mwemba ma Stefano ba tili ná: “Stefano e nde munasango ńe pī, ńe ngiń’ebolo, na nu sibise̱ pe̱ ńolo.” Ba si bedi je̱ne̱ mo̱ a lingi. Mo̱ Stefano a memba ná Yehova nde ongwane̱ mo̱ e? E, mo̱ ná: “Na si wusa kusa bonam to̱ bō̱ ma min me̱se̱ o longe̱ lam yete̱na na banga jongwane̱ la Yehova o songwa mudun a moto.”
13. Ońola nje malinga meno̱ bobe e, njika jome̱le̱ pe̱ Bibe̱l e mabolano̱ e?
13 Ońola njo̱m ye mweńa, Bibe̱l e mome̱le̱ ná di bo̱le̱ malinga, dibena, na myambo. (Efe. 4:31) Ebanja man mambo ma madie̱le̱ o beboledi ba njo. Bato o nin wase be ná be̱ne̱ ná malinga na njo ba titi bobe, nde be̱ne̱ la ben bede̱mo di si mabola Muweked’asu edube. Jita ba ta bangame̱n songwa ben bede̱mo ba bobe oboso ná ba mabo̱to̱ mot’a peńa.—Langa Myenge 37:8-11.
14. Mo̱ moto ńe njo e ná a tukwa, a be̱ pī e?
14 Jombweye te̱ eyembilan a Hans, ńe mutudu o mwemba o Ostria. Mudie̱le̱ dibe̱le̱ la batudu o mwemba ma Hans mo̱ ná “e nde munasango nu sibise̱ ńolo buka be̱se̱ o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ bia.” Nde Hans a si ta a sibise̱ ńolo ponda ye̱se̱. Ke̱ e eso̱mbe̱, a botedi ńo̱ belam buka moyo, nje e boli ná a timbe be̱ njo. O so̱ki lao a timbi njo na mo̱ a bwa diko̱m lao la muto, na mo̱ a we̱le̱be̱ o beboa ońola 20 ma mbu. O bebotedi, be̱ o ndabo a beboa di si tuko njo ńa Hans. Na ponda, ńango a boli ná mutudu mō̱ a pe̱pe̱le̱ mo̱ owo, na Hans a botea jokwa Bibe̱l. Mo̱ ná: “nik’e ta mba ewe̱nji na mbale̱ ná na songwe mudun a moto. Bepasi ba Bibe̱l bongwane̱ mba be nde Yesaya 55:7, ni makwale̱ ná: ‘Ńabobe ese̱le̱ nge’ao,’ na 1 Korinto 6:11, ni mato̱peye̱ ońola ba bena bese̱le̱ beboledi ba bobe ná: ‘Nde dongo lańu lo ta nika.’ Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱ mimbu jita o jongwane̱ mba tongwea na mudī mao musangi o bo̱to̱ mot’a peńa.” Ombusa 17 la mbu n’epasi, Hans a busi o beboa ka Kriste̱n ni dubisabe̱. Mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ Yehova jita la masoma ońola nded’ao ni pakapakane̱ na ná a lakise̱ pe̱ mba.”
15. Njika bede̱mo be lań, nde nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea mo̱ e?
15 To̱po̱ la lobango le nde ede̱mo a mudun a moto. K’eyembilan, jita la bato ba mato̱po̱ lobango ná ba si sawa tax to̱ bambe̱ m’bē̱ ma diwuse̱ Mye. 31:5) Ońola nika, a mabaise̱ ná “moto te̱” ńa bowe̱ mo̱ “a to̱po̱ne̱ munasango mbale̱” seto̱ “lobango.” (Efe. 4:25; Kol. 3:9) O mbale̱, jangame̱n to̱po̱ mbale̱ to̱ e be̱ nde ná nika e mawanea nde biso̱ ndutu to̱so̱ mitakisan.—Min. 6:16-19.
labu. Nde o diwengisan, Yehova e nde “Loba la mbale̱.” (NE̱NI BA BUKINO̱
16. Ne̱ni moto eno̱ ná a tongwe̱le̱ o songwa mudun a moto e?
16 Di titi ná di songwa mudun a moto na ngud’asu buka te̱. Bato di to̱pedino̱ o din jokwa—Sakura, Ribeiro, Stefano, na Hans—ban na ngińa o jese̱le̱ bede̱mo babu ba bobe. Nje yongwane̱ babo̱ ye nde ná ba tele̱ye̱ ngiń’Eyal’a Loba na mudī mao musangi milema mabu. (Lukas 11:13; Bon. 4:12) Ná ni ngińa e waneye biso̱ tombwane̱, jangame̱n langa Bibe̱l buńa te̱, di dutea o nje di langino̱, na kane̱ ponda ye̱se̱ ná di be̱ne̱ dibie̱ na ngudi o we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. (Yos. 1:8; Mye. 119:97; 1 Tes. 5:17) Eyal’a Loba na mudī mao musangi ba mawanea pe̱ biso̱ tombwane̱ ke̱ di maboṅsane̱ ndongame̱n na jukea pe̱ oten. (Bon. 10:24, 25) Omo̱ń a nika, di bolane̱ bwam pat’a belongisan ye̱se̱ yena tongwea na mo̱ nde tumba la Loba o wase ńe̱se̱ di makusano̱ da la mudī.—Lukas 12:42.
17. Nje di me̱nde̱no̱ to̱pea o jokwa di mabupe̱ e?
17 Jombwedi bede̱mo bō̱ bena Kriste̱n ńangame̱nno̱ o songwa na banga bo̱to̱ pe̱te̱ mo̱. Nde nika buka te̱ nde e mapule̱ ná di do̱lisane̱ Loba e? Ke̱m. Jangame̱n pe̱ o bo̱to̱ mot’a peńa. O jokwa di mabupe̱, di mala kwalea ońola bede̱mo ba mot’a peńa bena bangame̱n be̱ biso̱ mbo̱t’a ponda ye̱se̱ o mbad’edinge̱dinge̱.