1, 2. Nje Bonahebe̱r 13:4 e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

MO̱ O do̱lisane̱ o bola Yehova edube e? Ye̱ke̱i te̱! A dongame̱n o kusane̱ wa edube, a kakane̱ ná mo̱ pe̱ a mabola wa edube. (1 Sam. 2:30; Min. 3:9; Bbī. 4:11) A mapula pe̱ ná o bole bato be̱se̱ edube, k’eyembilan manea. (Rom. 12:10; 13:7) Nde o be̱n tongo diwo̱ la tobotobo owe̱ni wangame̱nno̱ lee̱le̱ edube: Nika ńe nde o diba.

² Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Ese̱le̱ diba di be̱ bato be̱se̱ lambo l’edube, no̱ngo̱ la diba pe̱ di si be̱ne̱ misan.” (Bon. 13:4) Paulo a si ta a bola tet’a malea. O diwengisan, ni te̱xt ńe nde o jome̱le̱ kriste̱n ná i bole diba edube, na je̱ne̱ pe̱ mo̱ ka lambo le tiki. Mo̱ nika nde o me̱ne̱no̱ diba, tobotobo diba lo̱ngo̱ yete̱na o bai to̱ o babe̱ e?

3. Njika malea ma mweńa Yesu a bolino̱ jombwea diba e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

³ O me̱ne̱ te̱ diba ka lambo le tiki, ke̱ we nde bupe̱ eyembilan a bwam. Yesu a boli diba edube. Ponda Farisai ba baise̱no̱ Yesu myuedi jombwea kwed’a diba, a langwedi nde babo̱ nje Loba a kwalino̱ jombwea diba laboso ná: “Ońola nika moto a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao, nde babo̱  babane̱ ba me̱nde̱ nde be̱ eyobo ewo̱.” Yesu a bati pe̱ ná: “Di Loba a latino̱ moto a s’aba so̱ mo̱.”​—Langa Marko 10:2-12; Bbot. 2:24.

4. Njika patan a diba Yehova a te̱se̱no̱ e?

⁴ Yesu embi so̱ ná diba di mawa nde na Loba, a yikiye̱ pe̱ ná langame̱n nde be̱ po̱ko̱po̱ko̱. Ponda Loba a latise̱no̱ diba laboso, a si kwalane̱ Adam na Eva ná be ná ba bwa diba labu. Patan a diba Loba a te̱se̱no̱ o Ede̱n ńe nde ńa muto mō̱, “babo̱ babane̱” bangame̱n ja o diba o bwindea.

5. Ne̱ni kwedi e wanno̱ diwengisan o diba e?

⁵ O bi ná bobe ba Adam bo wan mawengisan. Diwo̱ la man le nde kwedi ni tapi diba. Je ná je̱ne̱ nika o nje ńamuloloma Paulo a kwalino ke̱ e o teleye̱ ná kriste̱n i titi owas’a Mbend’a Mose. A bīse̱ ná kwedi e mawe̱le̱ su o diba nde e bola pe̱ nune̱ nu dia longe̱ wonja o ba to̱ babe̱ pe̱te̱.​—Rom. 7:1-3.

6. Ne̱ni Mbend’a Mose e mabonde̱no̱ jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea diba e?

⁶ Mbenda ńena Loba a bolino̱ tumba la Israel e boli beteledi jombwea diba. E ta e kasa diba la mbań, eboledi e ta obiana Loba a mabola Israel Mbenda. Nde Mbenda e ta e be̱ne̱ bete̱sedi ońola diba la mbań bena be ta be tata bito na bana ná ba si takisabe̱. K’eyembilan mot’a Israel a bai te̱ mukom nde ombusa ponda a no̱ngo̱ muto nu londe̱ baba, ńaboso a s’angame̱n ye̱usabe̱ o da na mbo̱ti n’ede̱mo a diba. Loba a ta engane̱ nu mome ná ombweye na tata pe̱ mo̱. (Bbu. 21:9, 10) Di titi owas’a Mbend’a Mose, nde tongwea na mo̱ di me̱ne̱ ná diba le Yehova tiki. Mo̱ nika e si mongwane̱ biso̱ o bola diba edube e?

7, 8. (a) Bupisane̱ Ndimbisedi 24:1, nje Mbenda e tano̱ e kwala jombwea kwed’a diba e? (b) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ kwed’a diba e?

⁷ Nje Mbenda e tano̱ e kwala jombwea kwed’a diba e? To̱ná Yehova a si tano̱ a te̱se̱ kwed’a diba, Mbenda e ta e bola mot’a Israel wonja ná a bwe diba na munj’ao yete̱na “a so̱ne̱ mo̱ lambo la diwuse̱.” (Langa Ndimbisedi 24:1.) Mbenda e si boli beteledi ba nje e bele̱no̱ ná “diwuse̱” to̱ “lambo di si sangi.” Nika e ta nde ńangame̱n be̱ lambo la iso̱n to̱ diwuse̱ dinde̱ne̱ seto̱ tet’a diwuse̱. (Ndim. 23:14) Bobe bwe nde ná, o mińa ma Yesu Bajū bō̱ ba ta be̱ ba bwa maba “ońola to̱ njika njo̱m.” (Mat. 19:3) Di s’embilane̱ y’ede̱mo abu.

⁸ Muto̱ped’a mudī Maleaki a bīse̱ jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea kwed’a diba. Nika e ta nde ponda ńena bome ba tano̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ to̱bo̱ ‘bito babu ba pond’eso̱mbe̱,’ yen ebe ná ba ba beso̱mbe̱ ba bito ba basibi. Tongwea na Maleaki, Loba a lango ne̱ni a me̱ne̱no̱ kwed’a diba, mo̱ ná: “Na singe̱ sumwa la muto.” (Mal. 2:14-16) Nika ńe mulatako na nje Loba a kwalino̱ jombwea diba laboso: “[Moto] a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao; nde ba me̱nde̱ nde be̱ eyobo ewo̱.” (Bbot. 2:24) Yesu a sue̱le̱ jo̱nge̱le̱ la Sango jombwea diba, mo̱ ná: “Di lena Loba a latino̱, moto a s’aba so̱ mo̱.”​—Mat. 19:6.

9. Nje byala ba Yesu be o Marko 10:11, 12 be mapulano̱ kwala e?

⁹ Bato bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Mo̱ kriste̱n ńe ná e be̱ne̱ njo̱m ni mabole̱ mo̱ ná e bwe diba nde e ba to̱ babe̱ pe̱te̱ e?’ Yesu a boli jo̱nge̱le̱ lao jombwea kwed’a diba, mo̱ ná: “To̱ nja nu mese̱le̱ munj’ao, nde a ba nupe̱pe̱, ke̱ e nde o musonje lingise̱ mo̱; muto pe̱  ese̱le̱ te̱ mom’ao, nde a babe̱ na nupe̱pe̱, ke̱ e nde o musonje.” (Marko 10:11, 12; Lukas 16:18) Yesu a boli diba edube a ta pe̱ a pula ná bape̱pe̱ pe̱ ba bole nika. Mome nu mabwe̱ diba na munj’ao ńe jemea (to̱ muto, na mom’ao ńe jemea) ońola njo̱m ni si bake̱, nde a ba to̱ babe̱ na nupe̱pe̱, a wite̱ nde musonje. Nika ńe mbale̱ ebanja kwed’a diba buka te̱ e si mabo̱le̱ diba. Oboso ba Loba babo̱ babane̱ ba dia nde “eyobo ewo̱.” Nde Yesu a kwali pe̱ ná mome ese̱le̱ te̱ munj’ao ńena nu si wusane̱ mo̱, nu muto e ná a wite̱ musonje. Ne̱ni so̱ e? Kwaṅ, ńo̱ng’a muto ńesabe̱le̱ e ta nde ná a babe̱ pe̱te̱ ná a be̱ne̱ musombweye̱ mo̱. Nin ńai a diba ńe nde musonje.

10. Ońola njika mpo̱m ma njo̱m kriste̱n ńeno̱ ná e bwa diba nde e be̱ pe̱ wonja o ba to̱ babe̱ pe̱te̱ e?

¹⁰ Yesu a kwali ná ońola njo̱m po̱ nde moto eno̱ ná a bwa diba, mo̱ ná: “Nde na malangwea bińo̱ na: To̱ nja nu mese̱le̱ munj’ao esibe̱ o njo̱m a musonje, [porneia na Grikia] nde a ba nupe̱pe̱, ke̱ e nde o musonje; [to̱ nja pe̱ nu mabā nu ńesabe̱le̱ e nde o musonje].” (Mat. 19:9) O Ekwal’ao o Mudongo a kwali nde mulemlem. (Mat. 5:31, 32) O yi ngedi ibane̱ Yesu a to̱pi nde jombwea “musonje.” Nika ńe nde: Mome to̱ muto ńe o diba nu malate̱ na moto nupe̱pe̱, mbamba, bamulamba baba bena ba malate̱, bome to̱ bito baba ba malate̱, na moto nu malate̱ na ńama. K’eyembilan, mome nu bai a wite̱ te̱ musonje, munj’ao e ná a no̱ngo̱ bedomsedi o bwa diba to̱ ke̱m. A bo te̱ diba, ke̱ oboso ba Loba ba titi pe̱ o diba.

11. Ońola nje kriste̱n ńeno̱ ná e po̱so̱ ná e si mabwa diba to̱ e be̱ nde ná e be̱n njo̱m a Betiledi o bola nika e?

¹¹ Maka ná Yesu a si kwali ná, nu nu bai to̱ nu babe̱ a wite̱ te̱ musonje (porneia), nune̱ nu si be̱n njo̱m angame̱n bwa diba ye̱ke̱i te̱. K’eyembilan muto e ná a po̱so̱ tika ja o diba to̱ e be̱ nde ná mom’ao a wite̱ musonje. Ye ná e be̱ ná a dia a to̱ndi mom’ao; e ná a lakise̱ mo̱, a po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n na mo̱ o jouse̱ diba  labu. Mbale̱ ńe nde ná a bo te̱ diba lao nde a s’ale o dipe̱pe̱, a me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. E me̱nde̱ pula ná a sombweye mo̱me̱ne̱. Ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ na ńo̱ng’ao ńa lata e? Be̱ lao la muso̱lo̱ki e? Ne̱ni nika e me̱nde̱no̱ takise̱ bana e? E si me̱nde̱ nde bata be̱ ndutu o kokise̱ babo̱ o mbale̱ e? (1 Kor. 7:14) O ka mbale̱, mubaedi nu si be̱n njo̱m nu po̱si o bwa diba a me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱.

12, 13. (a) Nje e tombi o diba la Hosea e? (b) Ońola nje Hosea a no̱ngino̱ pe̱te̱ Gome̱r e, nje pe̱ nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea diba we̱nge̱ e?

¹² Longe̱ la muto̱ped’a mudī Hosea di mokwe̱le̱ biso̱ jita jombwea ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ diba. Loba a kwalane̱ Hosea ná a no̱nge muto (Gome̱r), ńena nu me̱nde̱ be̱ “mut’a mbamba” na nu me̱nde̱ yeye̱ mo̱ “bana ba musonje.” Na Gome̱r a ‘no̱ngo̱ deme̱, a yeya [Hosea] mun’a mome.’ (Hos. 1:2, 3) Ombusa ponda na mo̱ a ya mun’a muto na mun’a mome, bena ba ta nde bangame̱n be̱ bana ba musonje. O sukan, a dī Hosea na mo̱ a timba mukom. To̱ na nika, Hosea a no̱ngi pe̱te̱ mo̱. (Hos. 3:1, 2) Yehova a bolane̱ nde Hosea o lee̱le̱ ne̱ni a lakise̱no̱ Israel ebe n’ebe te̱ e wite̱no̱ musonje o jowe̱ maloba mape̱pe̱. Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹³ Kriste̱n e wite̱ te̱ musonje, ke̱ e me̱nde̱ pula ná mwenj’ao nu si be̱n njo̱m a no̱nge bedomsedi. Yesu a kwali ná nu nu si wusi a be̱n njo̱m o bwa diba na be̱ pe̱ wonja o ba to̱ babe̱ pe̱te̱ na moto nupe̱pe̱. O mune̱ mudi, nu nu si be̱n njo̱m e ná a po̱so̱ o lakise̱. Nik’e si me̱nde̱ be̱ bobe. Hosea a no̱ngi pe̱te̱ Gome̱r. Gome̱r a timbino̱ na mo̱, a si ta pe̱ angame̱n lata na mome nupe̱pe̱. Hosea a ‘si lati’ na mo̱ dibokime̱ne̱. (Hos. 3:3) Nde na ponda, Hosea a lati pe̱te̱ na munj’ao, nik’e lee̱le̱ nde ná Loba a ta be̱be̱ o no̱ngo̱ pe̱te̱ tumba lao, a benga be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱. (Hos. 1:11; 3:3-5) Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea diba we̱nge̱ e? Kriste̱n ni si be̱n njo̱m e po̱si te̱ o kombe̱ diba lao, nde e lata pe̱te̱ na nune̱ ke̱ nika e mapula nde kwala ná e lakise̱ mo̱. (1 Kor. 7:3, 5) Mu mulatako na nune̱ mu mabo̱le̱ njo̱m a bwa la diba. Ombusa ponda, bangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n mwemba ná be̱ne̱ diba kana Loba a me̱ne̱no̱ mo̱.

14. Bupisane̱ 1 Korinto 7:10, 11, nje ye ná e po̱ o diba e?

¹⁴ Kriste̱n ye̱se̱ yangame̱n bola diba edube, ka nje te̱ Yehova na Yesu ba mabolano̱. Nde, kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱ bō̱ basu ba si mabola nika. (Rom. 7:18-23) Nik’e s’angame̱n so̱ bwese̱ biso̱ ndutu ná kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso iwo̱ i ta i be̱ne̱ mitakisan o diba labu. Paulo a tili ná: “Muto a s’abane̱ na mom’ao;” nde o ngedi iwo̱ nika e bolane̱.​—Langa 1 Korinto 7:10, 11.

15, 16. (a) To̱ mitakisan mi be̱ nde o diba, njika mpuli mome na muto bangame̱nno̱ be̱ne̱ e? (b) Ne̱ni nika e mombweano̱ pe̱ diba di be̱n nde moto mō̱ buka te̱ ńe kriste̱n e?

¹⁵ Paulo a si teleye̱ nje e ta e wana di jabane̱. Mitakisan mi si ta mi wa ońolana, k’eyembilan mome a wite̱ musonje, a bola ná munj’ao a be̱ne̱ njo̱m o bwa diba na babe̱ pe̱te̱. Paulo a tili ná muto ńabane̱ na mom’ao “a je mulamba, to̱ a timbe do̱lisane̱ mom’ao.” Oboso ba Loba babo̱ babane̱ ba dia nde mome na muto. Paulo ome̱le̱ ná e be̱ ońola to̱ njika mitakisan, njo̱m a musonje e titi te̱, mpuli mabu mwangame̱n nde be̱ ná ba do̱lisane̱ mō̱ na nune̱, nika ńe nde ná ba sangilane̱ bwambo babu, balane̱ pe̱ diba labu oboso. Babo̱ babane̱  bangame̱n wasa jongwane̱ di se̱medi o Bibe̱l o mbasanedi ma batudu. Batudu ba me̱nde̱ bola babo̱ malea ma Betiledi esibe̱ te̱me̱ye̱ o mudi to̱ mō̱.

¹⁶ E me̱nde̱ bata be̱ son a ndutu yete̱na mō̱ ńabu buka te̱ nde e kriste̱n. Mo̱ jabane̱ nde le mbad’a bwam ńa bo̱le̱ mitakisan yete̱na mi po̱i e? Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ je̱ne̱, Bibe̱l e makwala ná o njo̱m a musonje nde moto eno̱ ná a bwa diba, nde e si mabola ńai na ńai a njo̱m ya jabane̱. Paulo a tili ná: “Muto a babe̱ te̱ na mome nu si dube̱, nde nu mome a to̱ndo̱ ja na mo̱, a s’ese̱le̱ mome.” (1 Kor. 7:12, 13) Nika ńe pe̱ mbale̱ nin we̱nge̱.

17, 18. Ońola nje kriste̱n iwo̱ i po̱sino̱ ja o diba labu to̱na mitakisan ma ngińa e?

¹⁷ Ye mbale̱ ná o ngedi iwo̱ “mome nu si dube̱” e ná ‘a si to̱nde ja na’ munj’ao. Ye ná e be̱ ná e njo jita, o dime̱ne̱ muto a me̱ne̱no̱ ná e ná a kusa sese to̱ bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao. Ná a mabanga sombwea mo̱ na sue̱le̱ pe̱ mbia, to̱ ná a meka mo̱ ná a benge be̱ Loba jemea na bolea pe̱ mo̱. O yin ńai a bete̱medi, kriste̱n iwo̱ i domse̱ ná to̱ mome a kwala nde nje, a si ‘to̱ndi ja na mo̱,’ ye so̱ bwam babane̱. Nde o mulemlem ma bete̱medi, kriste̱n ipe̱pe̱ yalane̱ diba labu oboso. I we̱lisane̱, i we̱ pe̱ o po̱ngulane̱ diba labu. Ońola nje e?

¹⁸ O nin ńai a jabane̱, babo̱ babane̱ ba dia te̱ nde mome na muto. Mō̱ ńabu te̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan, ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala. Ńamuloloma Paulo a boli njo̱m nipe̱pe̱ ni mapule̱ ná ba je mwemba. A tili ná: “Mome nu si dube̱ a sangisabe̱ ońola muto, muto nu si dube̱ pe̱ a sangisabe̱ ońola mome nu dube̱; e si be̱ te̱ nika, ke̱ bana bańu ba si sangi, nde tatan be bosangi.” (1 Kor. 7:14) Jita la kriste̱n a jemea i tiki ja na mom’abu to̱ munj’abu nu si dube̱ to̱na mitakisan ma ngińa. Ye ná i bola mboṅ ná bola la nika di lenedi babo̱ tombwane̱ la tobotobo, ebanja mom’abu to̱ munj’abu a timbi be̱ mō̱ ńa Mboṅ a Yehova.​—Langa 1 Korinto 7:16; 1 Pet. 3:1, 2.

19. Ońola nje mwemba ma kriste̱n mu londino̱ na maba jita me bonam e?

¹⁹ Yesu a boli malea jombwea bwa la diba, ńamuloloma Paulo pe̱ a boli malea jombwea jabane̱. Babo̱ babane̱ ba ta ba pula ná baboledi ba Loba ba bole diba edube. O wase ńe̱se̱ we̱nge̱, mwemba ma kriste̱n mu be̱n jita la maba mena me bonam. We ná o so̱ jita la babaedi be bonam o mwemba mo̱ngo̱. Be nde bonasango ba jemea bena ba to̱ndi bito babu, na bito ba to̱ndo̱be̱ bena ba mabole̱ bome babu edube. Babo̱ be̱se̱ ba malee̱ ná diba le ná di bolabe̱ edube. Je ná di be̱ muńe̱nge̱ ná lodun la babaedi ba mabamse̱ mbal’a ben byala ba Loba ná: “Ońola nika moto a me̱nde̱ dia sango na ńango, a tingame̱ na munj’ao, nde babo̱ babane̱ ba me̱nde̱ nde be̱ eyobo ewo̱.”​—Efe. 5:31, 33.