“Di me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o paradisi!”
“O mabe̱ na mba o paradisi.”—LUKAS 23:43.
1, 2. Njika mo̱nge̱le̱ me diwengisan jita ba be̱nno̱ jombwea paradisi e?
BONASANGO bena ba wu o ńai na ńai a bekombo ba ta ba po̱ o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o Seoul o Korea. E se̱ muńe̱nge̱ e! Ke̱ ba nitimba, na bonasango ba y’ekombo ba dinge̱le̱ babo̱, ba kumwa pe̱pe̱ mā na kwala ná, “Di me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o paradisi!” Njika paradisi ba tano̱ ba kwalea e?
2 Bato ba be̱n mo̱nge̱le̱ me diwengisan jombwea paradisi. Bō̱ ba makwala ná paradisi ńe nde ndo̱ti. Bape̱pe̱ pe̱ ná paradisi ńe nde to̱ njika wuma ba maso̱no̱ muńe̱nge̱ na mutam. Moto e̱n te̱ mōnda ma mpesa to̱ m’beṅsan mu londi na mbonji e ná a kwala ná, “E se̱ paradisi ńa bwam e!” Wa, o mo̱nge̱le̱ ná paradisi ńe nde nje e? O pite̱ mo̱ e?
3. Njika ponda Bibe̱l e se̱le̱no̱ kwalea ońola paradisi e?
3 Bibe̱l e mato̱pea ońola paradisi iba: Po̱ ni se̱le̱ be̱ na nipe̱pe̱ ni maye̱. Jo̱nge̱le̱ la paradisi le o Bibe̱l botea o kalat’a Bebotedi. O Bibe̱l a Katolik Douay Version di malanga o Bebotedi 2:8 ná: “Sango Loba a ta a po̱ngo̱ paradisi ńa muńe̱nge̱ botea o bebotedi: owe̱ni a jese̱no̱ [Adam] ńena a wekino̱.” Te̱xt’a Bonahebe̱r e mato̱pea ońola mōnda ma Ede̱n. Ede̱n e mapula nde kwala ná “Muńe̱nge̱,” mu mōnda mu ta pe̱ mu bwesane̱ muńe̱nge̱. Da di ta oten tute̱, mu ta mpesa, musango pe̱ mu ta oteten a bato na ńama.—Bbot. 1:29-31.
4. Ońola nje jeno̱ ná di bele̱ mōnda ma Ede̱n ná paradisi e?
4 Paradeisos ńe nde eyal’a bwambo ba Grikia e tukwabe̱ na Bonahebe̱r ná “mōnda.” Bupisane̱ kalati Cyclopaedia ńa M’Clintock and Strong, paradeisos ńe nde mōnda ma mpesa munde̱ne̱, mu si be̱n to̱ lambo di mawaneye̱ moto mbeu a ńolo, mu be̱n bebongo bende̱ne̱ be mapume̱le̱ ńai na ńai a bepuma, mu so̱pisabe̱ na myo̱pi, mu be̱n bewudu ba peńa na mabemba ma ngoloṅ na mido̱ngi.—Kobisane̱ Bebotedi 2:15, 16.
5, 6. Ne̱ni moto a bo̱lo̱ne̱no̱ paradisi e, njika myuedi pe̱ nika e mawanano̱ e?
5 Loba a we̱le̱ Adam na Eva o ni ńai a paradisi, nde ba si tiki ja oten. Ońola nje e? Ońolana ba si sengane̱ Loba, ba si ta pe̱ so̱ ńai ni dongame̱n o ja oten. Nika so̱ nde babo̱ na mbot’abu ńe̱se̱ ba bo̱lo̱ne̱no̱ paradisi. (Bbot. 3:23, 24) To̱ná to̱ moto a si tano̱ pe̱ a ja oten, e me̱ne̱ne̱ biana mu mōnda mu tiki be̱ wa nate̱na o Mpupe ma mińa ma Noa.
6 Bato bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Mo̱ wase e me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ paradisi buńa bō̱ e?’ Nje e malee̱ nika e? O pite̱ te̱ o be̱ longe̱ o paradisi na bandolo bo̱ngo̱, o njika njo̱m i bam dipita lo̱ngo̱ di se̱medino̱ e? Mo̱ we ná o teleye̱ ońola nje paradisi ni maye̱ ńeno̱ mbaki e?
BYEMBAN BA PARADISI NI MAYE̱
7, 8. (a) Njika kakane̱ Loba a bolino̱ Abraham e? (b) Nje kakane̱ la Loba di tute̱le̱no̱ Abraham o so̱ṅtane̱ e?
7 Mpete̱ ma wuma owe̱ni jeno̱ ná di so̱ malabe̱ mwe nde kalati ni wu na Muweked’a paradisi ńa bebaedi. Jombweye te̱ nje Loba a kwalisanno̱ diko̱m lao Abraham. A kwali ná a me̱nde̱ to̱ndise̱ mbot’a Abraham “ka mukoko ma saw’a munja.” Na Yehova a bola mo̱ din kakane̱ la mweńa ná: “Ońola mbot’ango̱ nde matumba ma wase me̱se̱ ma me̱nde̱no̱ namsabe̱, ońolana o dube̱ doi lam.” (Bbot. 22:17, 18) Loba a boli pe̱ mun’a Abraham na muladi mao mu mulemlem ma kakane̱.—Langa Bebotedi 26:4; 28:14.
8 Eyemban to̱ ewo̱ e titi o Bibe̱l e malee̱ ná Abraham o̱nge̱le̱ ná bato ba me̱nde̱ kusa bowe̱n babu bosukan o paradisi o mo̱ń. Ponda Loba a kwalino̱ so̱ ná “matumba ma wase me̱se̱” ma me̱nde̱ namsabe̱, Abraham a so̱ṅtane̱ ná mi minam mi me̱nde̱ nde be̱ o wase. Di kakane̱ la Loba di ta nde di bamse̱ bete̱medi ba bwam ońola “matumba ma wase me̱se̱.” Mo̱ yen eyemban buka te̱ nde e malee̱ ná paradisi e me̱nde̱ be̱ o wase e?
9, 10. Njika makakan mape̱pe̱ ma mabole̱ biso̱ njo̱m i bam o pite̱ ná paradisi e me̱nde̱ be̱ e?
9 Loba a tute̱le̱ David, mō̱ ńa mbot’a Abraham, o kwala ná o ponda ni maye̱ “bato ba bobe” na “bamawuse̱” ba me̱nde̱ ńo̱ngo̱. Nika ńe nde ná “ńabobe a si mabe̱ pe̱.” (Mye. 37:1, 2, 10) O diwengisan, “bamulema mu sibi ba me̱nde̱ sangwa [wase], na kusa pe̱ njoaso’a munam.” David a kwali pe̱ ná: “Bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa [wase] na ja oten bebe be̱se̱.” (Mye. 37:11, 29; 2 Sam. 23:2) Ne̱ni man makakan ma tapino̱ bato ba ta ba pula bola jemea la Loba e? Ba ta ba be̱ne̱ njo̱m a bwam o pite̱ ná buńa bō̱ bate̱m ná sim buka te̱ nde ba me̱nde̱ be̱ o wase, na ná wase e me̱nde̱ pe̱te̱ timba paradisi ka mōnda ma Ede̱n.
10 Na ponda, jita la bana ba Israel bena ba ta ba kwala ná ba mabolea Yehova, ba timbi jumbe̱le̱ mo̱ na jowe̱ la mbale̱ mbusa. Loba ese̱le̱ so̱ ná bato ba 2 Myan. 36:15-21; Yer. 4:22-27) Nde bato̱pedi ba mudī ba Loba ba bīse̱ ná tumba lao di me̱nde̱ timba o bejedi bao ombusa 70 ma mbu. Be bedinge̱ be londi. Nde be be̱n pe̱ janda ońol’asu. Niponda jeno̱ jombwea bedinge̱ bō̱, maka ne̱ni be mabolano̱ biso̱ njo̱m i bam o pite̱ ná paradisi e me̱nde̱ be̱ o wase.
Babilon ba buke tumba lao, ba bule̱le̱ ekombo abu, balane̱ pe̱ jita labu o mikoma. (11. Nje ye belondisedi baboso ba Yesaya 11:6-9 e, njika myuedi pe̱ jeno̱ te̱ nde ná di baise̱ e?
11 Langa Yesaya 11:6-9. Loba a bīse̱ tongwea na muto̱ped’a mudī Yesaya ná ponda Bonaisrael ba me̱nde̱no̱ timba o bejedi babu, ekombo e me̱nde̱ be̱ musango, ba si me̱nde̱ bwa ńama to̱ bato ba njo bo̱ngo̱. Beso̱mbe̱ na badun ba me̱nde̱ be̱ mbo̱le̱. Mo̱ nika e si mo̱nge̱le̱ nde wa musango mwena mu ta o mōnda ma Ede̱n e? (Yes. 51:3) Y’edinge̱ e bīse̱ pe̱ ná wase ńe̱se̱—seto̱ tumba la Israel buka te̱—e me̱nde̱ “londa na so̱ṅtane̱ la Yehova na pum, kana njib’a munja e londino̱ na madiba.” Njika ponda nika e me̱nde̱no̱ bolane̱ e?
12. (a) Njika minam bawe̱ o mukoma o Babilon ba kusino̱ e? (b) Nje e malee̱ ná Yesaya 35:5-10 e be̱n belondisedi bepe̱pe̱ e?
12 Langa Yesaya 35:5-10. Yesaya a yikiye̱ pe̱ ná bawe̱ o mukoma ba si me̱nde̱ takisabe̱ na ńama i kwań to̱ na bato. Mińangadu mabu mi me̱nde̱ ya bepuma jita ońolana mi me̱nde̱ so̱pisabe̱ na madiba njoasoa kana e tano̱ o mōnda ma Ede̱n. (Bbot. 2:10-14; Yer. 31:12) Mo̱ y’edinge̱ e ta nde yangame̱n londa o ponda Bonaisrael buka te̱ e? Maka ná e kwali pe̱ ná ńandima, ńam’boko na ńando̱ki ba me̱nde̱ bo̱lisabe̱. Nde nika e si bolane̱ na Bonaisrael bena ba wu o Babilon. Loba a ta so̱ nde a kwala ná a me̱nde̱ bo̱lise̱ maboa me̱se̱ o kie̱le̱ ni maye̱.
13, 14. Ne̱ni eding’a Yesaya 65:21-23 e londino̱ ponda Bonaisrael ba wuno̱ o mukoma e, nde njika dongo la y’edinge̱ langame̱n pe̱ londe̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)
13 Langa Yesaya 65:21-23. Bajū ba wuno̱ o mukoma, ba si bomane̱ mandabo ma m’bwe̱njē̱ to̱ myonda na midiki ma wań mi sabe̱. Nde na ponda nika e tuko ebanja Loba a namse̱ babo̱. E se̱ muńe̱nge̱ ba bono̱ o longa mandabo na ja pe̱ oten e! Ba sai mbolako, ba bwane̱ pe̱ bepuma bao ba bwam muńe̱nge̱.
14 Maka ná o yen edinge̱, mińa masu “mi me̱nde̱ nde be̱ ka ma myele.” Myele mō̱ mi yo̱ki ja lokoli la mimbu. Ná bato ba be̱ne̱ ninka longe̱ la bwaba, e mapula ná ba be̱ne̱ ja la bwam. Be te̱ ná ba we̱le̱ be̱ longe̱ o bete̱medi Yesaya a bīse̱no̱, ke̱ nika e me̱nde̱ nde be̱ paradisi, lambo la betańsedi! Nā nde y’edinge̱ e me̱nde̱no̱ londa!
15. Njika minam mō̱ kalat’a Yesaya e bīse̱no̱ e?
15 Dutea ne̱ni makakan di kwaledino̱ ma malee̱no̱ ná paradisi e me̱nde̱ pe̱te̱ be̱. Wase e me̱nde̱ londa na bato ba namsabe̱ na Loba. To̱ moto a si me̱nde̱ bwa ńama i kwań to̱ bato ba njo bo̱ngo̱. Ńandima, ńando̱ki na ńam’boko ba me̱nde̱ bo̱lisabe̱. Bato ba me̱nde̱ we̱le̱ longa mandabo mabu na bwane̱ pe̱ da la bwam ba saino̱ muńe̱nge̱. Ba me̱nde̱ be̱ longe̱ pond’a bwaba buka myele. E, Bibe̱l e mabola biso̱ mboṅ ná ni ńai a paradisi ńe be̱be̱. Nde bato bō̱ be ná ba kwala ná ben bedinge̱ be si mapula kwala na mbale̱ ná paradisi e me̱nde̱ be̱ o wase. Ne̱ni weno̱ ná walabe̱ babo̱ e? Njika njo̱m ni bam o be̱nno̱ o jenge̱le̱ paradisi o wase e? Yesu, mot’a benama nu ta nu buka be̱se̱ o wase a boli biso̱ njo̱m ni bam.
O ME̱NDE̱ BE̱ O PARADISI!
16, 17. Njika ponda Yesu a to̱pedino̱ jombwea paradisi e?
16 To̱ná a si tano̱ a be̱ne̱ njo̱m, Yesu a Lukas 23:39-42) Jalabe̱ la Yesu o Lukas 23:43 di matapa kie̱le̱ ńo̱ngo̱ ni maye̱. Bamabie̱ bō̱ ba mawe̱le̱ koma oboso ba eyal’a “we̱nge̱” nde ba tukwa ná: “Na mbale̱ na malangwea wa, we̱nge̱ na mba o mabe̱ o paradisi.” Maka eyal’a “we̱nge̱.” Nje Yesu a tano̱ a pula kwala e? Mo̱nge̱le̱ me jita jombwea we̱ni ni koma ńangame̱nno̱ be̱.
kusi mbako a kwedi, a panabe̱ o ebongo a konjo mwemba na babole̱ bobe baba. Obiana a mawo̱, mō̱ ńa babole̱ bobe embi ná Yesu a ta nde kiṅe̱ na mo̱ a kwalane̱ mo̱ ná: “A Yesu, o̱nge̱le̱ mba, ke̱ o po̱i o janea lo̱ngo̱!” (17 O leme̱ jita we̱nge̱, ba mabolane̱ koma o bonde̱ jo̱nge̱le̱ la mwemba ma bwambo. Nde o m’bo̱m ma kalat’a Grikia yaboso, ba si ta ba bolane̱ byembilan ba betiledi ponda ye̱se̱. Myuedi me so̱ nde ná: Mo̱ Yesu a ta nde a kwala ná, “Na malangwea wa, we̱nge̱ o mabe̱ na mba o paradisi” e? Nga ná, “Na malangwea wa we̱nge̱, o mabe̱ na mba o paradisi” e? Batukwedi ba mawe̱le̱ koma oboso to̱ ombusa eyal’a “we̱nge̱” bupisane̱ nje ba mo̱nge̱le̱no̱ ná Yesu a ta a pula kwala, yi mbadi ibane̱ ye o jita la Bibe̱l.
18, 19. Nje e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ byala ba Yesu e?
18 Nde o̱nge̱le̱ ná Yesu a ta a máse̱le̱ langwea bokwedi bao ná: ‘Mun’a moto pe̱ a me̱nde̱ be̱ oteten a mińangadu mwese na bulu mińa milalo.’ A kwali pe̱ ná: “Mun’a moto angame̱n bakabe̱ o mā ma bato, ba me̱nde̱ bwa mo̱, nde o buńa bo londe̱ milalo a me̱nde̱ pumbwa.” (Mat. 12:40; 16:21; 17:22, 23; Marko 10:34) Ńamuloloma Petro a boli mboṅ ná nika e bolane̱. (Bebolo 10:39, 40) Yesu a s’alo so̱ o paradisi bo buńa mo̱ na nu mubole̱ bobe ba wedino̱. Yesu a tombise̱ mińa “o mundi ma kwedi [to̱ so̱ngo̱]” natē̱ Loba a pumbwe̱le̱ mo̱.—Bebolo 2:31, 32. *
19 Yesu a bolane̱ so̱ nde ben byala ná “Na mbale̱ na malangwea wa we̱nge̱,” ke̱ e o bola nu mubole̱ bobe kakane̱. Bato ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ nin mbad’a to̱po̱ to̱ o pond’a Mose nu kwali ná: “Ben byanedi na mabolano̱ wa we̱nge̱ be be̱ wa o mulema.”—Ndim. 6:6; 7:11; 8:1, 19; 30:15.
20. Nje e mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje Yesu a kwalino̱ e?
20 Mutukwed’a Bibe̱l mō̱ ń’epas’ekombo we̱ni Yesu a tano̱ a kwali ná: “Jo̱nge̱le̱ la nin te̱xt di se̱medi nde o eyal’a ‘we̱nge̱;’ ńangame̱n pe̱ nde langabe̱ ná, ‘Na mbale̱ na malangwea wa we̱nge̱, o mabe̱ na mba o paradisi.’ Kakane̱ di bolabe̱ bo buńa di ta nde langame̱n londa ombusa ponda.” A kwali pe̱ ná nika nde ba tano̱ ba to̱po̱ o y’epas’a Jedu. Nika e ta nde o yikiye̱ buńa kakane̱ di bolabe̱no̱ na bola pe̱ mbaki ná di me̱nde̱ londa. Ońola nika nde betukwedi b’eyem’a Siria o ebwe’a mbu e londe̱ betanu be tukono̱ ni te̱xt ná: “Amen, na malangwea wa we̱nge̱ ná na mba o mabe̱ o Mōnda ma Ede̱n.” Di kakane̱ langame̱n jembe̱ biso̱ be̱se̱.
21. Njik’edube nu mubole̱ bobe a si kusino̱ e, na ońola nje e?
21 Nu mubole̱ bobe nu ta be̱be̱ na kwedi a si ta a bia ná Yesu a ńo̱di male na bamuloloma bao ba jemea o be̱ na mo̱ o Janea la mo̱ń. (Lukas 22:29) O mbata nika, nu mubole̱ bobe a si ta a dubisabe̱ to̱ jo̱kisabe̱ na mudī musangi. (Yohane 3:3-6, 12) Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ná nje Yesu a kakanno̱ e ta nde paradisi o wase. Mimbu jita ombusa ponda, ńamuloloma Paulo a lango je̱ne̱ la moto nu “bambabe̱ o paradisi.” (2 Kor. 12:1-4) O diwengisan na nu mubole̱ bobe, Paulo na bane̱ bamuloloma ba jemea ba ta ba po̱so̱be̱ o wala o mo̱ń o janea mwemba na Yesu. Paulo a ta nde a kwalea lambo di me̱nde̱ po̱ o mińa mi maye̱—“paradisi” * ni maye̱. Mo̱ ni paradisi e me̱nde̱ nde be̱ o wase e? We ná o be̱ oten e?
NJE WENO̱ NÁ WENGE̱LE̱
22, 23. Mo̱ nje o pite̱no̱ e?
22 O̱nge̱le̱ ná David a kwaledi ońola ponda ńena ‘bate̱m na sim ba me̱nde̱no̱ sangwa [wase].’ (Mye. 37:29; 2 Pet. 3:13) David a ta nde a kwalea ponda bato ba me̱nde̱no̱ ja o wase kaponda bete̱sedi be te̱m ná sim ba Loba. Eding’a Yesaya 65:22 e makwala ná: “Mińa ma bodun ma tumba lam mi me̱nde̱ nde be̱ ka ma myele.” Nika e mapula kwala ná bato ba me̱nde̱ be̱ longe̱ lokoli la mimbu. Mo̱ o dube̱ nika e? E, bupisane̱ Bebīsedi 21:1-4, Loba a me̱nde̱ jombwea mbel’a moto, bonam bō̱ oteten a jita a kakanno̱ bwe nde ná “kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱” ońola bato ba maboleye̱ mo̱ o was’a peńa ńa te̱me̱ la sim.
23 Nje Bibe̱l e malee̱no̱ jombwea paradisi ye ná bwē. Adam na Eva ba bo̱lo̱ne̱ Paradisi o Ede̱n, nde wase e me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ paradisi. Ka nje te̱ Loba a kakanno̱, a me̱nde̱ namse̱ baje̱ o wase. David a kwali ná bamulema mu sibi na bate̱m ná sim ba me̱nde̱ sangwa wase na ja pe̱ oten bebe be̱se̱. Bedinge̱ ba Yesaya be mabola biso̱ ná di mińe malo̱di ná di me̱nde̱ bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ o mudo̱led’a paradisi o wase. Njika ponda e? Ponda ńena kakane̱ Yesu a bolino̱ nu mubole̱ bobe di me̱nde̱no̱ londa. O me̱nde̱ be̱ o ni paradisi. O ni ponda, nje bonasango ba kwalino̱ o jako̱to̱ne̱ o Korea e me̱nde̱ londa: “Di me̱nde̱ je̱ne̱ne̱ o paradisi!”
^ par. 18 Ńadibie̱ Marvin Pate a tili ná bamabie̱ jita ba dube̱ ná ponda Yesu a kwalino̱ ná “we̱nge̱,” a ta nde a pula kwala ná a wedi te̱ a mala o paradisi bo buńa me̱ne̱, to̱ o pambo a ponda ńa 24 hawa. A bati pe̱ ná diko̱bi lena le o din jo̱nge̱le̱ le nde ná di titi mulatako na Bibe̱l. K’eyembilan, Bibe̱l e makwala ná Yesu a wedino̱ alo nde o so̱ngo̱ denge̱ a mala o mo̱ń ombusa ponda.—Mat. 12:40; Bebolo 2:31; Rom. 10:7.
^ par. 21 Ombwa “Myuedi ma balangedi” o nin Njongo a Betatedi.