Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MYANGO MA LONGE̱

“Yehova a boledi [biso̱] bwam

“Yehova a boledi [biso̱] bwam

MUNJ’AM Danièle na mba di ta nde di wa tunge̱ o ndabo a be̱n ponda mukase̱ be̱n a kwalane̱no̱ mba ná, “Sango, son, we ná o bele̱ polisi i ma- tate̱ myoyo m’ekombo e?” Di ta nde di wa tunge̱ o Gabon, ekombo ewo̱ ya Afrika, owe̱ni ebol’asu e tano̱ owas’a mwekan o mimbu má 1970.

Danièle a ta nde moto nu mapomane̱ duteye̱, na mo̱ a ńo̱te̱le̱ mba o toi ná, “O si takise̱ ńolo o bele̱ polisi, yā owan!” Mutoa mu ta mu wa biso̱ ombusa, mu te̱me̱ oboso ba ndabo a be̱n. Ja to̱ son nde polisi i damedino̱ biso̱ na mo̱. Ne masoma ná Danièle ome̱le̱ mba, na kusi ponda o bake̱ munasango nupe̱pe̱ mapapa mō̱.

Beno̱ walane̱ biso̱ o o̱fis a polisi, na dutedi njika musima neno̱ o be̱ne̱ muto ńe nika jangwa na ńe pe̱ mot’a mudī. Seto̱ ni ngedi buka te̱ nde biso̱ na Danièle di lee̱le̱no̱ ná je nde moto mō̱. Ese̱le̱ ná na teleye̱ bińo̱ nje e boli ná di pe̱pe̱le̱ bekombo owe̱ni ebol’asu ya dikalo e tano̱ owas’a mwekan.

YEHOVA ONGWANE̱ MBA NA NDOLO O SO̱ṄTANE̱ MBALE̱

Na yabe̱ nde o mbia mu ta o ebas’a Katolik o mbu 1930, o Croix (Kroa), son a mundi o pongo a Fre̱nsi. Mbia masu mu ta mu ko̱lo̱ngo̱ne̱ wala o mitin woki te̱, sango am a ta a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebasi. Nde, ke̱ na nisisea 14 la mbu nde lambo diwo̱ di tele̱no̱ mba miso̱ o je̱ne̱ itab’a ebasi.

Milo̱ṅ ma Jaman mi ta mi dumba Fre̱nsi o pond’a bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱. Pata ńasu e ta be̱ e kwalane̱ biso̱ ponda ye̱se̱ ná di sue̱le̱ ba be o mudi ma go̱bin’a Nasi ńa Vichy (Vici). Di bo ndutu o senga nje a tano̱ a kwala. Ka jita o Fre̱nsi, di ta nde di senga radio BBC o diwuta, ńena ni ta ni bola mibia jombwea bekombo be ta be lata te̱nge̱ne̱ Jaman. Nde pata e tuko mo̱nge̱le̱, e te̱se̱ mitin ma masoma o sombise̱ bebukedi ba bekombo be ta be lata te̱nge̱ne̱ Jaman o mo̱di má Ńe̱te̱ki 1944. Nika e bwese̱ mba ndutu, e bola ná na si lakisane̱ pe̱ badiedi b’ebas’a katolik.

Ponda to̱ ininga ombusa bila nde sango am a wedino̱. Munańango am ńa muto ńamutudu a ta a mábabe̱, a ta nde a ja o Beljik, mba so̱ nde na ta na mábe̱ne̱ m’bē̱ ma dibongo la ńango am. Na kusi ebol’a bwam. Sango am ń’ebolo na bana bao ba ta ko̱di o ebas’a Katolik. To̱ná na tano̱ na be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam o wum’ebolo, makekisan ma pomane̱ po̱ye̱ mba.

Munańango am Simone, ńena nu timbi Mboṅ a Yehova, a ta a po̱ pe̱pe̱le̱ biso̱ o mbu 1953. A ta a bolane̱ Bibe̱l ao na dibie̱ o sambwe̱le̱ belēdi ba mpoṅ ba Katolik ba he̱l a wea, maloba malalo ma lati o diwo̱, na mudī mu si mawo̱. O bebotedi na si dube̱ ońolana a si bolane̱ Bibe̱l a Katolik, nde na timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná e nde o langwea mba mbale̱. Ombusa ponda, a wanedi mba Njongo a Betatedi ya kwaṅ yena na tano̱ na langa o tuṅ am bulu. Na pomane̱ jemba ná mbale̱ ni; nde na ta na bwa bo̱ngo̱ ná ne ná na bo̱lo̱ne̱ ebol’am yete̱na na te̱medi o mudi ma Yehova.

Oteten a pambo a ponda ńa myo̱di to̱ mininga, na bengi jokwa Bibe̱l na Njongo a Betatedi na mbame̱ne̱. Na no̱ngo̱ bedomsedi ná na mala o ndabo a Janea. Ndolo ne̱nno̱ o mwemba e tapi mba jita. Ombusa mba jokwa Bibe̱l myo̱di mutoba na munasango mō̱ ńou o mudī, na dubisabe̱ o mo̱di má Ńe̱te̱ki má 1954. Nika e si no̱ngi pond’a bwaba, ńango am na munańango am ńa muto nusadi ba timbi Mboṅ a Yehova. Na ta muńe̱nge̱ jita.

DI TA DI LAKISANE̱ YEHOVA O EBOL’A POND’A MUSUSU

Nje ye ndutu ye nde ná, ńango am a wedi woki to̱ ininga oboso ba jako̱to̱ne̱ la wase ńe̱se̱ o Ńu York, o mbu 1958, owe̱ni nukedino̱. O wa lam, na si ta na be̱ne̱ m’bē̱ ma mbia, nese̱le̱ so̱ ebol’a musawedi, na botea ebol’a paonia. Niponda pe̱ nde na wandino̱ Danièle Delie, nu ta paonia ńa ko̱di, nu timbi munj’am ńa ndolo o mo̱di má Emiase̱le̱ má 1959.

Danièle a botedi nde ebol’a pond’a mususu o son a mundi ya Bretań, etum na mbo’ao. E ta e pula mo̱ ngiń’a mulema o te̱ dikalo o y’epas’a mundi e ta nde Katolik, na wala pe̱ o mindi misadi mipe̱pe̱ na medi ma mundi. Mo̱ pe̱ a ta nde e̱ne̱ ka mba ná dikalo le musunga, na ná su le be̱be̱be̱be̱. (Mat. 25:13) Mudī mao ma bola mo̱me̱ne̱ na jemea la wonja mongwane̱ biso̱ o be̱ titimbe̱ o ebol’a pond’a mususu.

Di lomabe̱ o ebol’a ebondo mińa to̱ mininga ombusa diba lasu. Di we̱ ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ longe̱ di wam. Mwemba maboso di pe̱pe̱le̱no̱ mu ta mu be̱ne̱ 14 la bate̱ dikalo, bonasango ba si ta ba be̱ne̱ bekusedi ná ba jese̱ biso̱. Di nanga so̱ nde o matrasi o kwande̱ki o Ndabo a Janea. Be benangedi be si ta be do̱lo̱, nde be ta bwam ońol’ewes’a mo̱ngo̱!

Di pe̱pe̱le̱ myemba na son asu ya mutoa

To̱na walame̱ne̱, Danièle a timbi ko̱lo̱ngo̱ne̱ ebol’asu y’ebondo. Ponda iwo̱ a ta be̱ enge̱le̱ mba o son asu ya mutoa ke̱ ne o ndongame̱n a batudu ń’epańpań, nde a si to̱kisane̱ to̱ buńa. Di tombise̱ nde mbu miba buka te̱ o ebondo, owe̱ni jokono̱ ná ye mweńa jita ná babaedi ba be̱ mbale̱, ba be̱ pe̱ mulatako.​—Mul. 4:9.

DI BWANE̱ M’BĒ̱ MA PEŃA MUŃE̱NGE̱

O mbu 1962 di ta di belabe̱ o klasi ni londe̱ 37 ń’Esukul’a Gilead, o Broklyn, Ńu York yena e jai 10 la myo̱di. Oteten a 100 bautu, 13 ba ta nde babaedi, nika e ta biso̱ na munj’am edube o jukea mwemba. Na dia na mo̱nge̱le̱ pond’a bwam di tombise̱no̱ na bete̱mbu ba dube̱ ka Frederick Franz, Ulysses Glass, na Alexander H. Macmillan.

Di ta muńe̱nge̱ o jukea o Esukul’a Gilead mwemba!

O pond’esukulu, di ta jomabe̱le̱ ná di bie jombwa mambo. Bebiamu bō̱ ba Esabasu, di ta be̱ jala pe̱pe̱le̱ Mundi ma Ńu York, nika pe̱ e ta nde dongo diwo̱ la belēdi. Di ta di bia ná Mo̱su di me̱nde̱ be̱ne̱ kekise̱ ná di tile nje ye̱se̱ je̱nno̱. Di ta be̱ di timbane̱ wo̱lo̱, nde muleye̱ biso̱ mundi, mute̱ mpuli mō̱ o Bete̱l, a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ baise̱ biso̱ myuedi o jongwane̱ biso̱ o kombe̱ mato̱ti ma mweńa di me̱nde̱no̱ tila o kekise̱. Esabasu ewo̱ di dango o mundi y’ebiamu ye̱se̱. Di pe̱pe̱le̱ ndabo ekotedi po̱ we̱ni jokono̱ jombwea mambo ma betańsedi ma matombe̱ o mo̱ń (meteo̱r), na madale ma mawe̱ o mo̱ń ko̱ o Wase (meteorit). O ndabo ekotedi ńa American Museum of Natural History, joko diwengisan le oteten a mombe̱ na ngando. Di timbino̱ o Bete̱l, muleye̱ biso̱ mundi a baise̱ biso̱ ná, “Njika diwengisan le oteten a meteo̱r na meteorit e?” Danièle a ta a wo̱lo̱, a pambilane̱ son o diwengisan le oteten a madale na ńama, na mo̱ alabe̱ ná, “Meteorit ma be̱n masonga ma bwaba!”

Di bo muńe̱nge̱ o pe̱pe̱le̱ bonasango na bonańango asu ba ndolo o Afrika

Di ta mańaka ponda di lomabe̱no̱ o bolea o mukanjo m’ebolo o Fre̱nsi, owe̱ni di boledino̱ mwemba 53 ma mbu. O mbu 1976, na te̱se̱be̱ ka mudie̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo, na bolabe̱ pe̱ m’bē̱ ma pe̱pe̱le̱ bekombo o Afrika na o Mbe̱ng’a Asia ni lati na Egipto na To̱rki, owe̱ni ebol’asu ya dikalo e tano̱ owas’a mwekan. Nika nde e boli ná jale o Gabon, owe̱ni di kusino̱ nje na langono̱ o bebotedi. Mbale̱ ńe nde ná o ponda ye̱se̱ na s’e̱n ná na dongame̱n o londise̱ mi m’bē̱ me̱se̱ na si tano̱ nenge̱le̱. Nde Danièle a wanedi mba jongwane̱ dinde̱ne̱ o londise̱ m’bē̱ te̱ mu ta mu bolabe̱ mba.

Ne o tukwa ekwal’a munasango Theodore Jaracz o Jako̱to̱ne̱ di ta di be̱ne̱ tema ná “Te̱me̱ la sim la Loba,” o Paris o mbu 1988

DI LEMBE̱ NDUTU NINDE̱NE̱ MWEMBA

Botea o bebotedi, di ta di to̱ndo̱ longe̱ lasu o Bete̱l. Danièle, a timbi mutukwedi ńa bwam ńa kalat’asu kana a tano̱ okwa Inglisi myo̱di mitanu oboso ná a mala o Gilead. Di bwane̱ ebol’asu o Bete̱l muńe̱nge̱ jita, nde we̱le̱ la biso̱me̱ne̱ mususu o mwemba di batedi biso̱ muńe̱nge̱. Na dia na mo̱nge̱le̱ ne̱ni di tano̱ di pe̱ye̱ o metro o Paris ponda ni tombi ńa bulu, to̱ na wo̱lo̱ di ta muńe̱nge̱ jita o tombise̱ mokwa ma Bibe̱l ma madangwe̱ bwam. Nde mambo ma tuko o mbad’epańpań, Danièle a si ta pe̱ a be̱ne̱ ja la bwam to̱ ngudi o bola ka nje te̱ a tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi.

O mbu 1993, ba so̱i ná a be̱n kanse̱r ńa dibe̱. Mbad’a bo̱lise̱ la mo̱ e ta ngińa jita, e ta e pula ná a tombe o doma na o masin ma mabwe̱ no̱k’a kanse̱r. Dom la mbu na mitanu ombusa ponda, ba so̱ne̱ pe̱te̱ mo̱ kanse̱r, nde nin ngedi ńa ngińa. Nde, a ta a to̱ndo̱ ebol’ao ka mutukwedi kańena a we̱ ná a boteye pe̱te̱ bola ponda ńolo e wamno̱ mo̱.

To̱na diboa la ngińa la Danièle, e si po̱i biso̱ o mo̱nge̱le̱ to̱ buńa ná jasumwe̱ o Bete̱l. Ye mbale̱ ná be̱ o Bete̱l na diboa di mawana mao mitakisan, sepo̱n yete̱na bane̱ ba si bi bodilo ba diboa lo̱ngo̱. (Min. 14:13) To̱ ponda Danièle a tano̱ a nāla 80 ma mbu, boso bao ba mpesa na do̱lo̱ lao ba si ta ba lee̱ bodilo ba diboa lao. A si ta a bwea mo̱me̱ne̱ ndedi. O diwengisan, a ta a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o jongwane̱ bape̱pe̱. A ta a bia ná e ná a wanea batakedi jongwane̱ dinde̱ne̱ yete̱na a lambe̱ye̱ babo̱ toi. (Min. 17:17) Danièle a si kwali to̱ buńa ná e nde mubole̱ malea, nde a bolane̱ myango ma longe̱ lao o jongwane̱ jita la bonańango ná ba si bwa kanse̱r bo̱ngo̱.

Di ta pe̱ jangame̱n lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱. Ponda Danièle a si tano̱ pe̱ a be̱ne̱ ngudi o bola ebolo pond’a mususu, a domse̱ ná a masue̱le̱ mba o mbadi jita. A boli jita o wamse̱ mba longe̱, nika ńongwane̱ mba o benga bolea ka mudie̱le̱ Dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo 37 ma mbu. A ta be̱ a boṅsane̱ mambo me̱se̱ ná di de da lasu la ko̱si o tuṅ asu, di wumse̱ pe̱ son buńa te̱.​—Min. 18:22.

JANANE̱ NDUT’A MULEMA BUŃA TE̱

Danièle a ta a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam ponda ye̱se̱ na ńo̱ng’a be̱ longe̱. A bou pe̱te̱ kanse̱r ngedi ni londe̱ ilalo. Di si ta di bia nje bola. Ponda te̱ a tano̱ a tomba o masin ma mabwe̱ no̱k’a kanse̱r a ta a wo̱lo̱ kańena a si tano̱ pe̱ a be̱ne̱ ngudi o dangwa. Na bo ndutu jita ponda munj’am, nu ta nde mutukwed’a bwam, a tano̱ ana ná a so̱ byala.

To̱ ponda ńena di si tano̱ di bia nje bola, di ta titimbe̱ o muka, na mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná di take buka nje jeno̱ ná di lembe̱. (1 Kor. 10:13) Di we̱ ponda ye̱se̱ o timbise̱le̱ masoma ońola jongwane̱ di tano̱ di kusane̱ Yehova tongwea n’Eyal’ao, mado̱kita ma Bete̱l, na jongwane̱ la ndolo la bonasango.

Di ta be̱ di baise̱ Yehova ponda ye̱se̱ ná a die̱le̱ biso̱ o bia po̱so̱ mbad’a bo̱lise̱. Ponda po̱ e po̱i ńena di si tano̱ di be̱ne̱ bwanga to̱ bō̱. Do̱kita lena di ta lombwea Danièle 23 ma mbu di si we̱li teleye̱ biso̱ ońola nje a tano̱ be̱ a bo̱lo̱ne̱ dibie̱ ponda te̱ a tano̱ a tomba o masin. A si ta pe̱ to̱ a bia mbadi nipe̱pe̱ ńa bolea mo̱. Je̱n nde biana di si be̱n jongwane̱ to̱ diwo̱, di si ta pe̱ di bia ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ wala be̱. Niponda nde do̱kita dipe̱pe̱ di mabole̱ kanse̱r jemedino̱ o bolea Danièle. E ta nde biana Yehova a wekedi biso̱ ngea o jongwane̱ biso̱ o lembe̱ ndut’asu.

Joko o janane̱ ndut’a mulema, di ta nde jombwea ndut’a buńa te̱. Ka nje te̱ Yesu a kwalino̱, ‘buńa te̱ bo be̱n ńao ndutu.’ (Mat. 6:34) Mo̱nge̱le̱ ma bwam na make̱ko pe̱ bongwane̱. K’eyembilan, Danièle a tombise̱ myo̱di miba esibe̱ mo̱ tomba o masin, na mo̱ a langwea mba na lo̱ ná “Na si ta na másenga bwam nika o longe̱ lam!” (Min. 17:22) To̱na taka lao, a ta muńe̱nge̱ o jokwa lo̱ngo̱ myenge ma Janea ma peńa na doi la mo̱ń.

Be̱ne̱ lao la mo̱nge̱le̱ ma bwam longwane̱ mba o lembe̱ mitakisan mam. O be̱ mbale̱, oteten a 57 ma mbu di jaino̱ o diba, ombwedi ńo̱ng’am ye̱se̱. A si puli to̱ mo̱me̱ne̱ lee̱ mba ne̱ni janga mwe̱ń! Ponda diboa lao di timbino̱ jamba, na ta eto̱m o jokwa ne̱ni joa myo̱njo̱, mbo̱ti, na jipe̱. Na bo to̱mbedi to̱ ininga, nde na ta muńe̱nge̱ o bola mambo ná na bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. *

MASOMA OŃOLA NDED’A YEHOVA

Nombo te̱ ombusa, na me̱ne̱ ná mitakisan mena diboa na bodun ba wanedino̱ biso̱ mokwe̱le̱ mba belēdi ba mweńa. Baboso, jande ponda o le̱le̱ mom’asu to̱ munj’asu ńa ndolo. Di bolane̱ mimbu masu m’eso̱mbe̱ bwam niponda di diane̱no̱ ngud’asu ńe̱se̱ o le̱le̱ bandolo basu. (Mul. 9:9) Be londe̱ beba, di si no̱ngo̱ mutaka buka dime̱ne̱ ońola mambo masadisadi, ná di si ya be̱ di s’e̱ne̱ pe̱ minam di makusano̱ buńa te̱.​—Min. 15:15.

Na dutedi te̱ mimbu di tombise̱no̱ o ebol’a pond’a mususu, na si be̱n penda to̱ po̱ ná Yehova a namse̱ biso̱ buka nje di tano̱ jenge̱le̱. Mba pe̱ na makwala nde ka mulo̱ngedi ná: “Yehova a boledi mba bwam.”​—Mye. 116:7.

^ par. 32 Munańango Danièle Bockaert a wedi na 78 ma mbu ke̱ min myango me o tilabe̱.