1, 2. (a) Njika to̱ti le mweńa ońola mbel’a moto ńe̱se̱ e? (b) Ońola nje yeno̱ mweńa o jombwea di to̱ti bwam e?

MO̱NI nde mwe lambo la mweńa ońola jita la bato we̱nge̱. Ba walame̱ne̱ nde babo̱me̱ne̱ o ko̱te̱le̱ la m’bwaṅ to̱so̱ o tingame̱ o nje ba be̱nno̱. Bane̱ pe̱ ba me̱ne̱ ná mbia, ja la bwam, to̱so̱ nje ba tombwane̱no̱ o longe̱ nde ye mweńa.

² Nde, to̱ti le biso̱ be̱se̱ mweńa le nde te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova. Jangame̱ye̱ ná di si dimbea din to̱ti le mweńa. Ne̱ni nika ńeno̱ ná e po̱ e? Sombwea la biso̱ mo̱me̱ne̱ le ná di bambane̱ biso̱, to̱so̱ je ná jese̱le̱ ná mitakisan di be̱nno̱ mi ńo̱se biso̱ ńai di madimbeano̱ nate̱na njika dikala te̱se̱be̱ la sim la janea la Loba leno̱ mweńa. O mune̱ mudi etum te̱ di mabengano̱ no̱ngo̱ mweńa te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova, nika e mabata nde longa biso̱ o lembe̱ mitakisan ma buńa te̱; nika e mabata pe̱ sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na Yehova.

3. Nje Satan a kwalino̱ jombwea bediedi ba Loba e?

³ Nje Satan Diabolo a bolino̱ e wan bwambo jombwea nga  Yehova a be̱n bwam o janea to̱ ke̱m. A kwali ná Yehova a si madie̱le̱ o mbad’a bwam, na ná a mawutane̱ bewekedi bao nje e peti bwam. Bupisane̱ Diabolo, bato ba me̱nde̱ bata be̱ bonam na m’bwaṅ yete̱na ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱. (Bbot. 3:1-5) Satan a kwali pe̱ ná mot’a benama to̱ mō̱ a titi ná a be̱ Loba jemea na mbale̱—to̱ sue̱le̱ byanedi bao ke̱ e owas’a mitakisan. (Hiob 2:4, 5) Jombwea bwambo Diabolo a wanno̱, Yehova e o bola bato ponda ná be̱ne̱ ná ba titi ná ba die̱le̱ babo̱ mo̱me̱ne̱ esibe̱ bediedi be te̱m na sim ba mo̱ Loba.

4. Ońola nje bwambo jombwea janea bwangame̱nno̱ doma e?

⁴ Ye mbale̱ Yehova a bi ná nje Diabolo a to̱pino̱ ye nde mpoṅ. Ońola nje so̱ Loba a po̱sino̱ o bola Satan ponda o lee̱le̱ nga nje a to̱pino̱ ye mbale̱ e? Jalabe̱ di mombwea bewekedi ba dibie̱ be̱se̱ be o mo̱ń na o wase. (Langa Myenge 83:19.) Ombus’a me̱se̱, mome na mut’a boso ba bangi byanedi ba Yehova, jita pe̱ ba bupe̱ matanga mabu la ni ponda. Nika ńe ná e wana bō̱ o baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga Diabolo a si te̱nge̱n. Etum te̱ bato to̱ ange̱l ba mabaise̱no̱ babo̱me̱ne̱ mi myuedi, mpungu mu titi ná mu bo̱ oteten a bekombo, matumba, mbia, na bato. Nde ponda janea la Yehova di me̱nde̱no̱ te̱se̱be̱ na sim, be̱se̱ ba me̱nde̱ sibise̱ babo̱me̱ne̱ o bwindea owas’a doi lao. Musango mu me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ o misipo.—Efe. 1:9, 10.

5. Nje jangame̱nno̱ bola o sue̱le̱ mudi ma Yehova o ekwal’a janea e?

⁵ Ka ńangame̱n ńa janea la Loba e me̱nde̱ te̱se̱be̱ na sim, byanedi ba Satan na ba bato pe̱ be sambwa na sumwabe̱ na bambam. Byanedi ba Loba tongwea na Janea la Mesia be me̱nde̱ tongwa; ke̱ bajemea be̱se̱ pe̱ ba málee̱le̱ ná bato be ná ba sue̱le̱ doi la byanedi la Loba. (Yes. 45:23, 24) Mo̱ o to̱ndi be̱ o muso̱ngi ma bajemea ba masue̱le̱ janea la Yehova e? Ye̱ke̱i te̱ o to̱ndi. Ná di be̱ bajemea, jangame̱n te̱se̱ miso̱ o din to̱ti le mweńa na so̱ṅtane̱ pe̱ nate̱na njika dikala leno̱ mweńa.

6. Nate̱na njika dikala te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova leno̱ mweńa e?

⁶ Ka ne̱ni te̱ di kwalino̱, te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova le nde to̱ti le mweńa di mombweye̱ mbel’a moto. Le mweńa buka bonam ba to̱ njika mot’a benama nde. Mo̱ nika e maye̱use̱ nde mweńa ma jongise̱ lasu, to̱so̱, nika e mapula nde kwala ná Yehova a si mombwea biso̱ e? Ke̱m. Ońola nje e?

7, 8. Ońola nje te̱se̱be̱ la sim la janea la Loba di latino̱ na belondisedi ba makaki mao e?

⁷ Yehova a to̱ndi bato ba benama jita, be pe̱ mo̱ mweńa. Emedi o bolane̱ maya ma Mun’ao ná jongise̱ la bwindea di we̱le̱ be̱ ońol’asu. (Yohane 3:16; 1 Yohane 4:9) Yehova a si londise̱ te̱ makaki mao, ke̱ Diabolo a mate̱nge̱ne̱ o kwala ná e nde ńampoṅ nu si mapuleye̱ bato bwam, na nu madie̱le̱ o mbadi ni si te̱m. Ba make̱ko pe̱ ba bata ná: “Dikaki la bepo̱yedi bao le we̱? Ná batete̱ ba máko̱ iyo̱, mambo me̱se̱ ma dia nde nikame̱ne̱, kana ma tano̱ nate̱na koba na ngindi.” (2 Pet. 3:3, 4) Ońola nika, Yehova a me̱nde̱ bola ná te̱se̱be̱ la sim la janea lao di dangwane̱ jongise̱ la bajemea. (Langa Yesaya 55:10, 11.) Omo̱ń a nika, doi la byanedi la Yehova di se̱medi nde o ndolo. Je so̱ ná di be̱ mbaki ná o ponda ye̱se̱ a me̱nde̱ to̱ndo̱,  na we̱le̱ mweńa baboledi bao ba jemea.—Bbu. 34:6.

⁸ Di memba te̱ mweńa ma janea la Yehova, di si maye̱use̱ jongise̱ lasu to̱ me̱ngise̱ biso̱me̱ne̱ o miso̱ mao. Di mawe̱le̱ nde man mato̱ti, janea na jongise̱, diwo̱ te̱ o epolo yangame̱n mo̱. Nika ńe mweńa yete̱na di mapula tika te̱se̱ miso̱ masu o din to̱ti le mweńa na sue̱le̱ pe̱ byanedi be te̱m ba Yehova.

9. Nje Satan a kwalino̱ jombwea Hiob e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁹ Kalat’a Hiob ńe o muso̱ngi ma kalat’a Bibe̱l ya boso i tilabe̱, e mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo langame̱n. Di malanga oten ná Satan a kwali ná Hiob a me̱nde̱ to̱bo̱ Loba yete̱na a we̱le̱be̱ o kekise̱ la ngińa. Satan a baise̱ ná Loba mo̱me̱ne̱ a takise̱ Hiob. Nde Yehova a si boli nika, ese̱le̱ nde ná mo̱ Satan a kekise̱ Hiob, a kwala ná: “Me̱se̱ a be̱nno̱ ma be̱ wa o dia.” (Langa Hiob 1:7-12.) O pambo a ponda ni wuto, Hiob a bo̱lo̱ne̱ baboledi bao, m’bwaṅ mao, na dom lao la bana a tano̱ a to̱ndo̱. Satan a boli nde nika o mbadi ńe̱ne̱ne̱ nde biana Loba mo̱me̱ne̱ nde e o waneye̱ Hiob mitakisan. (Hiob 1:13-19) Denge̱ Satan a mabouse̱ pe̱ Hiob diboa la bobe na la ńakaka. (Hiob 2:7) Byala ba bobe ba munj’ao na ba mako̱m mao ma mawo̱ndo̱n malalo be ta nde be batea mo̱ ndutu.—Hiob 2:9; 3:11; 16:2.

10. (a) Nje Hiob a bolino̱ e lee̱le̱ tingame̱ lao na Loba e? (b) Nde o njika mbadi a wusino̱ e?

¹⁰ Ombusa ponda, ye̱ne̱ne̱ na nje Satan a kwalino̱ e ta nde mpoṅ. Hiob a bangi jumbe̱ Loba mbusa. (Hiob 27:5) Nde, ponda po̱ e po̱i ńena Hiob a si tano̱ pe̱ a be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo langame̱n. Lee̱le̱ la te̱me̱ lao la sim nde di timbi be̱ mo̱ mweńa, di tute̱le̱ na mo̱ o baise̱ njo̱m a taka lao. (Hiob 7:20; 13:24) Jombwedi te̱ taka lao je ná jo̱nge̱le̱ ná a ta a te̱nge̱ne̱. Nde Loba e̱n ná ye mweńa ná a te̱se̱ jo̱nge̱le̱ la Hiob. Nje Yehova a kwalane̱no̱ mo̱ e?

11, 12. Nje Yehova ongwane̱no̱ Hiob o so̱ṅtane̱, ne̱ni pe̱ Hiob a kasino̱ malea mao e?

¹¹ Byala Loba a kwalisane̱no̱ Hiob be no̱ngi bepasi ba Bibe̱l bene̱i—bepasi 38 nate̱na 41. O epasi to̱ ewo̱ di si malanga ná Loba a langwedi Hiob na te̱ite̱i ońola nje eno̱ o taka. To̱ti la mweńa Yehova a to̱pedino̱ di si ta o tele̱ye̱ mo̱ ońola nje eno̱ taka, biana Loba a ta eto̱m o bola mo̱ beteledi. O diwengisan, Yehova a puli nde jongwane̱ Hiob ná e̱ne̱ bosadi bao kobisan na bonde̱ne̱  ba mo̱ Loba. Ongwane̱ pe̱ mo̱ o je̱ne̱ ná mambo ma peti mweńa me moto angame̱nno̱ jombwea. (Langa Hiob 38:18-21.) Nika ńongwane̱ Hiob o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao.

¹² Mo̱ byala ba Yehova be ta dibań o bola la Hiob malea ombusa mo̱ lembe̱ ni ńai a mitakisan ma ngińa e? Ke̱m, to̱ Hiob pe̱ a s’o̱nge̱le̱ nika. To̱na ndut’ao, Hiob a so̱ṅtane̱ mweńa ma malea ma Yehova, a kwala ná: “Na makwese̱ mbame̱ne̱ muka, na mate̱le̱, na ja o dibunje na dibudu.” Ye nde nje malea ma ndolo ma Yehova ma wanno̱. (Hiob 42:1-6) Hiob a ta pe̱ a mákusa malea m’eso̱mb’a moto Elihu. (Hiob 32:5-10) Ombusa Hiob kasa malea ma Loba na te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lao, Yehova a lee̱le̱ bane̱ muńe̱nge̱ mao ońola jemea la Hiob owas’a mitakisan.—Hiob 42:7, 8.

13. Ne̱ni malea ma Yehova mongwane̱no̱ Hiob etum a ponda ombusa ndut’ao e?

¹³ Malea ma Yehova ma bengi be̱ Hiob muse̱ṅ nate̱na mo̱me̱ne̱ ombusa mitakisan mao. Ne̱ni e? To̱ná “Yehova a namse̱no̱ mińa ma Hiob misukan buka maboso,” timbisabe̱le̱ la miam mao, na ja lao la bwam ba no̱ngi ponda. Na ponda “a yai pe̱te̱ bana ba bome samba na ba bito balalo.” (Hiob 42:12-14) Ye mbale̱ ná Hiob a ta a dia masenga eso̱diso̱d’a bane̱ bana Satan a bwane̱no̱ mo̱. Nje ye̱se̱ pe̱ e kweledi mo̱ e ta e dia mo̱ peńa o mulema. To̱ e be̱ nde ná a timbi so̱ṅtane̱ ná te̱ite̱i njo̱m a ndut’ao, yen ebe a ta be̱ a dutea ońola nje e tano̱ mweńa ná a take o di dime̱ne̱. E be̱ to̱ njika jo̱nge̱le̱ di ta be̱ di po̱ye̱ mo̱, a wusa dutea o malea ma Loba. Bola la nika di wusa lo̱ko̱ mo̱ na jongwane̱ pe̱ mo̱ o tika be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo langame̱n.—Mye. 94:19.

14. Njika belēdi eyembilan a Hiob e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ Myango ma Hiob me ná mongwane̱ biso̱ o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lasu na kusa lo̱ko̱mea. Ombus’a me̱se̱, Yehova a boli ná mi kombabe̱ “o lee̱ biso̱ ná ońola we̱lisane̱ [lasu] na lo̱ko̱mea la Betiledi di be̱ne̱ dipita.” (Rom. 15:4) Njika belēdi nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Baboso: Di si walame̱ne̱ longe̱ lasu ńai di si mombweano̱ pe̱ din to̱ti le mweńa—te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova. Epol’asu jombwea din to̱ti ye nde na di be̱ mo̱ jemea to̱ e be̱ nde oteten a mitakisan, ka nje te̱ Hiob a bolino̱.

15. Nje be̱ lasu la jemea oteten a mitakisan di mawanano̱ e?

¹⁵ Ońola nje nika ńeno̱ lo̱ko̱mea o  dutea o mweńa ma be̱ jemea e? Ebanja nika e malee̱ ná mitakisan masu mi be̱n janda. Mi si malee̱ ná Loba a si do̱lisane̱ biso̱, nde mi mabola nde biso̱ epolo o lee̱ ná di masue̱le̱ janea la Loba. (Min. 27:11) We̱lisane̱ lasu di maya “bebukedi o kekise̱” na sikime̱ye̱ pe̱ dipita lasu. (Langa Roma 5:3-5.) Longe̱ la Hiob di mabamse̱ ná “ Sango [Yehova] a londi na bwam, a be̱n pe̱ na mulema ma ndedi.” (Yak. 5:11) Je so̱ ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ bola biso̱ na be̱se̱ ba masue̱le̱ janea lao bowe̱n. Bia la nika di mongwane̱ biso̱ “o be̱ titimbe̱ ńe̱se̱ na we̱lisane̱ na [“muńe̱nge̱,” NW].”—Kol. 1:11.

16. Ońola nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ biso̱ mo̱me̱ne̱ mweńa ma te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova e?

¹⁶ Ye mbale̱ ná te̱se̱ la miso̱ o te̱se̱be̱ la sim la janea la Yehova di titi lambo di bo̱bi bola. Ponda iwo̱, ye nde biana mitakisan mi ńo̱si biso̱. To̱ mi be̱ nde bosadi me ná me̱ne̱ne̱ bonde̱ne̱ yete̱na di soke̱ nde jo̱nge̱le̱ lasu oten. E me̱nde̱ be̱ bwam ná ponda na ponda te̱, jo̱nge̱le̱ biso̱ mo̱me̱ne̱ mweńa ma sue̱le̱ janea la Loba ke̱ je oteten a mitakisan.

17. Ne̱ni no̱ngo̱ la dongo o ebol’a Yehova ponda na ponda te̱ di mongwane̱no̱ te̱se̱ miso̱ o to̱ti le mweńa e?

¹⁷ No̱ngo̱ la dongo o ebol’a Yehova ponda te̱ le ná longwane̱ biso̱ o tika te̱se̱ miso̱ o to̱ti le mweńa. K’eyembilan, munańango mō̱ nu belabe̱ ná Rene a ta a ko̱ nje̱mbe̱le̱, nde a takane̱ pe̱ sese ni si mabo̱, na pol’a ńambe. A ta a te̱ye̱ baboledi ba do̱kita, baboedi, na bape̱pe̱le̱ mo̱ dikalo ke̱ e o do̱kita. O do̱kita diwo̱ a jaino̱ woki iba n’epasi, a te̱ dikalo 80 ma awa. To̱ ke̱ a niwo̱, Rene a si dimbedi janea la Yehova. Nika e wamse̱ ses’ao.

18. Ne̱ni nje e kweledi munańango mō̱ e malee̱no̱ mweńa ma sue̱le̱ Janea la Yehova e?

¹⁸ Ye mbale̱ ná jangame̱n pe̱ o sue̱le̱ janea la Yehova nate̱na o mitakisan misadi ma buńa te̱. Jenifer a ta a tombise̱ mińa milalo o wum’a ndiyo ya avion o jenge̱le̱ ná a timbe o mbo’ao. Nde ndiyo po̱ te̱ ombusa nine̱ e ta ńekabe̱. Jenifer a ta eso̱diso̱di, a wo̱lo̱ pe̱; a wusa kumwa bwea mo̱me̱ne̱ ndedi. O diwengisan, a kane̱ nde o bia ne̱ni eno̱ ná a wanea bane̱ ba ta o mulemlem ma bete̱medi ka mo̱ jongwane̱ la mudī. Nje nika e wanno̱ e? A we̱li o te̱ye̱ bato jita dikalo, a bola pe̱ jita la kalati. Mo̱ ná: “Ne̱n ná Yehova ongwane̱ mba, to̱na bete̱medi ba ndutu, a bola pe̱ mba eyek’a ngudi o bambe̱ dina lao o mbadi ńe edube.” Na mbale̱, a si dimbedi to̱ti le mweńa.

19. Nje ye ka bete̱medi ba tumba la Yehova jombwea janea lao e?

¹⁹ So̱ṅtane̱ la mweńa ma janea la Yehova di we̱le̱ tumba lao diwengisan na ebasi e kwedi. Ye etum a ponda tumba la Loba di masue̱le̱no̱ janea lao. Ka bō̱ ba masue̱le̱ jowe̱ la mbale̱, mō̱ ńasu te̱ angame̱n o we̱ ná a tike o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la Betiledi.

20. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ miwe̱n mo̱ngo̱ ma sue̱le̱ janea lao e?

²⁰ Be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ miwe̱n m’ebol’ango̱ ya jemea, lembe̱ lo̱ngo̱ la mitakisan na nje ye̱se̱ o mabolano̱ o sue̱le̱ byanedi bao basam, a mabwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Mye. 18:26) Jokwa di bupe̱ di me̱nde̱ kwalea ońola nje yangame̱nno̱ ná di sue̱le̱ janea la Yehova na ne̱ni jeno̱ ná di bata sue̱le̱ mo̱.