1, 2. Njik’ewesan e lulabe̱ yena e wanedi mbel’a moto mbeu a ńolo buka be̱se̱ e, nja pe̱ nu lule̱ mo̱ e?

TELEFON, bosongo b’etrukaṅ a kuraṅ, mutoa, na frigo be nde mambo mō̱ ma lulabe̱ o wamse̱ longe̱ la buńa te̱. Nde mape̱pe̱ ma wanedi nde bato mbeu a ńolo, k’eyembilan sika, na ko̱s’a mabumbe ya ńai na ńai. Nde ewesan ewo̱ ye e se̱le̱ na be be̱se̱ yena e wanedi mbel’a moto mbeu a ńolo buka me̱se̱. Njika mo̱ ye e? Mpoṅ, nika ńe nde lobango! Mpoṅ mwe nde langwa la lambo lena o bino̱ ná di titi mbale̱ o mpuli ná o wo̱nde moto nupe̱pe̱. Nja nu lule̱ mpoṅ maboso e? Yesu Kristo a kwali ná “Diabolo” nde e “sango a lobango.” (Langa Yohane 8:44.) Njika ponda a to̱pino̱ mpoṅ maboso e?

² Ye we̱nge̱ lokoli la mimbu nika e bolane̱no̱ o mōnda ma Ede̱n. Mome na mut’a boso, Adam na Eva ba ta ba bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ o Paradisi owe̱ni Muweked’abu a tano̱ a jese̱ babo̱. Denge̱ Diabolo a mapo̱. A ta a bia ná Loba a we̱le̱ Adam na Eva mweka ná ba si da bepuma ba “bwele ba dibie̱ la bwam na la bobe,” e si ya be̱ ba wo̱ ke̱ ba si sengane̱. To̱ná a tano̱ a bia nika, Satan a kwalisane̱ nde Eva tongwea na ńama-bwaba ná: “Lo si mawo̱ tomtom [nika nde e ta mpoṅ maboso]. Nde Loba a bi bwambwam ná o buńa lo madano̱ mo̱, miso̱ mańu ma matelame̱, nde lo mabe̱ ka Loba mo̱me̱ne̱, lo bia nje ye bwam na bobe.”​—Bbot. 2:15-17; 3:1-5.

3. Ońola nje mpoṅ ma Satan mu tano̱ nde ma mulo̱ndo̱n e, nje pe̱ mu wanno̱ e?

 ³ Mpoṅ ma Satan mu ta nde ma mulo̱ndo̱n, ebanja a ta a bia ná Eva a sengane̱ te̱ mo̱, nde a da y’epuma, a mawo̱. Nde Adam na Eva ba si sengane̱ mweka ma Loba, na babo̱ ba wo̱. (Bbot. 3:6; 5:5) Buka nika, tongwea na bo bobe nde, “kwedi e tombedino̱ na bato be̱se̱.” Mbale̱ ńe nde ná, “kwedi e ta ńanea [ka kiṅe̱] . . . , nate̱na omo̱ń a ba bena ba si boli bobe bwena bwe bowan n’ebul’a Adam.” (Rom. 5:12, 14) O mulopo ma bwane̱ longe̱ la ke̱nge̱nge̱, di si be̱n su muńe̱nge̱ kaponda mwano ma Loba ma bebaedi, longe̱ la moto le nde “musamba ma mbu, to̱ mulo̱mbi yete̱na a be̱n ngud’a tobotobo.” To̱ na wa, longe̱ di londi te̱ nde na “ntu na take.” (Mye. 90:10, NW) Mpoṅ ma Satan nde mu wan nin mbeu a ńolo!

4. (a) Njika myuedi jangame̱nno̱ we̱le̱ jalabe̱ e? (b) Bupisane̱ Myenge 15:1, 2, nja buka te̱ ńena nu be̱ diko̱m la Yehova e?

⁴ Yesu a kwali ke̱ a mato̱pea ońola beboledi ba Diabolo ná: “A si te̱medi o mbale̱, ebanja mbale̱ e titi ombo’ao.” Mbale̱ e titi te̱ nde omboa Satan ebanja a dia a ‘malo̱ndo̱ wase ńe̱se̱’ na mpoṅ mao. (Bbī. 12:9) Di si mapula lo̱ndo̱be̱ na Diabolo. Jombweye so̱ myuedi milalo: Ne̱ni Satan a malo̱ndo̱no̱ bato ba benama e? Ońola nje bato ba mato̱po̱no̱ mpoṅ e? Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di ‘mato̱po̱ . . . mbale̱’ ponda ye̱se̱ ná di si bo̱lo̱ne̱ mulatako masu na Yehova ka Adam na Eva e?​—Langa Myenge 15:1, 2.

5. Ne̱ni Satan a malo̱ndo̱no̱ mbel’a moto nin we̱nge̱ e?

⁵ Ńamuloloma Paulo a ta a bia ná je ná jeka ná di si “lemsabe̱ na Satan; ebanja misomba mao mi si wutam na biso̱.” (2 Kor. 2:11) Di bi ná wase ńe̱se̱, nate̱na mo̱me̱ne̱ ebasi e kwedi, bato ba politik ba matuke, na ba ńunga ba mukubo be nde owas’a ngiń’a Diabolo. (1 Yohane 5:19) Nika e titi biso̱ mańaka ná Satan na midī mao ma bobe ba tute̱le̱ ban bato ba ngińa o ‘to̱po̱ lobango.’ (1 Tim. 4:1, 2) K’eyembilan, bandise̱ ńunga bō̱ ba mato̱po̱ mpoṅ o jandisane̱ bato mambo ma matakise̱ ja labu la bwam to̱so̱ wo̱ndo̱ bato o jibane̱ babo̱ mo̱ni.

6, 7. (a) Ońola nje badiedi b’ebasi tobotobo ba bambe̱no̱ pū a maya e? (b) Njika mpoṅ o sengino̱ babo̱ ba mato̱po̱ e?

⁶ Badiedi b’ebasi ba bambe̱ pū a maya tobotobo, ebanja mpoṅ mabu mu madenge̱le̱ ba ba madube̱ mo̱. K’eyembilan, moto emedi te̱ belēdi ba mpoṅ nde a bola lambo Loba a si do̱lisanno̱, e ná a bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Hos. 4:9) Yesu a ta a bia ná badiedi b’ebasi ba mi mińa mao ba ta ba bambe̱ pū a maya. A langwedi babo̱ na bwē ná: “Mbeu a ńolo na bińo̱ babiedi ba kalat’a Loba na farisai bamawo̱ndo̱n, ońolana lo mayenga o munja na o mundi o timbise̱ moto mō̱ embon; nde ā te̱ nika, na bińo̱ lo timbise̱ mo̱ mun’a dibumbe ngedi iba buka bińo̱me̱ne̱.” (Mat. 23:15) Yesu a bolane̱ byala ba ngińa o kwese̱ ban badiedi b’ebasi ba mpoṅ muka. Na mbale̱ ba ta nde ba be̱ne̱ “[Diabolo] ka sango, mot’ebwan.”​—Yohane 8:44.

⁷ Badiedi b’ebasi ba piń nin we̱nge̱, ba mabelabe̱ pe̱ na mina jita ka pasto, pata, rabi, to̱ na beto̱ti bepe̱pe̱. Mulemlem ka farisai ba “damedi [mbal’a Eyal’a Loba] m’boa,” na babo̱ “ba timbise̱ lobango o mulopo ma mbal’a Loba.” (Rom. 1:18, 25) Ba mokwe̱le̱ belēdi ba mpoṅ ka, “o másungabe̱ te̱, ke̱ o sungabe̱ nde ngedi po̱ ońola ye̱se̱,” mudī mu si mawo̱, moto a wedi te̱ a mayabe̱ pe̱te̱ ka ńama, eyembe, bwele, n.n., na jo̱nge̱le̱ l’elemā ná Loba a do̱lisan mome nu malate̱ na  mome to̱ muto na muto, to̱so̱ bome to̱ bito baba ba malatise̱ diba.

8. Njika mpoṅ badiedi ba politik ba me̱nde̱no̱ to̱po̱ son a ponda e, nde jangame̱n dube̱ mo̱ e?

⁸ Bato ba politik pe̱ ba mabolane̱ mpoṅ o wo̱ndo̱ bato. Nde mpoṅ munde̱ne̱ mu buki me̱se̱ mwe nde niponda babo̱ ba me̱nde̱no̱ kwala ná ba máwana “musango na mbo̱le̱” o wase. Ni ponda nde “dibumbe di mapo̱ye̱no̱ babo̱ epańpań.” Nde di si dube̱ mpoṅ mabu ná mambo me o tukwa o mbad’a bwam! Mbale̱ ńe nde ná, di “bi bwambwam ná buńa ba [Yehova] bo me̱nde̱ nde po̱ ka mwibedi o bulu.”​—1 Tes. 5:1-4.

9, 10. (a) Ońola nje bato ba mato̱po̱no̱ mpoṅ e, nje pe̱ nika e mawanano̱ e? (b) Nje di s’angame̱nno̱ dimbea jombwea Yehova e?

⁹ Elongisan a peńa e lulabe̱ te̱, nde e kasabe̱ na jita, e makumwa pe̱ o busisabe̱ jita. Na pe̱ nde yeno̱ na mpoṅ. Camane̱ la mpoṅ di mátimba nde ede̱mo o nin we̱nge̱, seto̱ pe̱ to̱ badiedi b’ebasi, ba politik na bato ba ńunga buka te̱ nde ba mawo̱nde̱ bane̱. Y. Bhattacharjee a tili o mulopo m’ekwali “Ońola nje di mawo̱ndo̱no̱,” ná: “To̱po̱ la mpoṅ di mátimba nde ede̱mo a bato.” Bato ba yo̱ki nde to̱po̱ mpoṅ o pula tata babo̱me̱ne̱ to̱ pula ná ba biane̱, o kudumane̱ mawuse̱ na beboledi babu ba bobe, o kusa mo̱ni to̱ wasa muse̱ṅ. Mu mulopo m’ekwali mo̱ ná, bato bō̱ ba “mato̱po̱ mpoṅ na bo̱bise̱ la ńolo o wo̱ndo̱ be̱n ba bato, mako̱m m’ebolo, beko̱lo̱ngo̱n, na bandolo babu.”

¹⁰ Nje min mpoṅ me̱se̱ mi mawanano̱ e? Nika e mabo̱le̱ lakisane̱ na ńamse̱ pe̱ mulatako. Dutea te̱ njika sese nika ńeno̱, ná muto nu babe̱ a wite̱ musonje, nde a wo̱ndo̱ mom’ao ńe mo̱ jemea o pula kudumane̱ musonje mao. To̱so̱ ke̱ mome ńe njo, a matuse̱ munj’ao na bana bao o diwuta, nde o myoso ma bato a bola ná e̱ne̱ne̱ ka sango a mbia ńa bwam. Nde di si dimbea ná yi ńai a bato ba mawo̱ndo̱n i titi ná i wuta to̱ lambo o miso̱ ma Yehova, ebanja “mambo me̱se̱ me musamba, ma telam pe̱” o miso̱ mao.​—Bon. 4:13.

11. Nje di mokwano̱ n’eyembilan a bobe ya Anania na Safira e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

¹¹ K’eyembilan, Bibe̱l e makwalea ne̱ni “Satan a lo̱ndino̱” mome mō̱ na munj’ao ba ta nde Kriste̱n o ńo̱ṅo̱n a boso, ná ba wo̱nde Loba. Anania na Safira ba ta ba weka mwano o mulema mabu o wo̱ndo̱ bamuloloma. Ba ta bandise̱ mōnda mabu, nde ba we̱nge̱le̱ dongo la musawedi, ba wanea nde bamuloloma dine̱ dongo. Anania na Safira ba puli nde ná be̱ne̱ne̱ bwam oboso ba mwemba mwe̱se̱, ka bō̱ ba sangi mulema jita, ba mabolane̱ mabe̱ne̱ mabu o bola mabea. Nde, Yehova e̱n nje ba bolino̱, na mo̱ a ko̱kise̱ babo̱ bupisane̱ mpoṅ mabu.​—Bebolo 5:1-10.

12. We̱ni bampoṅ ba si mate̱le̱, bamawo̱ndo̱n, ba mapimbabe̱no̱, ońola nje pe̱ e?

¹² Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mpoṅ e? Satan na bampoṅ be̱se̱ bena ba si mate̱le̱, bamawo̱ndo̱n bena ba membilane̱ mo̱ ba me̱nde̱ pimbabe̱ o “ebud’a wea.” (Bbī. 20:10; 21:8; Mye. 5:7) Ońola nje e? Ońolana Yehova a malanga nde yi ńai a bato ba mpoṅ kapo̱ ka ba bena Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “mbo̱” nika ńe nde, ba bena ba be̱n beboledi be ńakaka o miso̱ ma Loba.​—Bbī. 22:15.

13. Nje di bino̱ jombwea Yehova, nje pe̱ di so̱ṅtane̱ di matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

¹³ Di bi ninka ná Yehova “a titi moto ná a mato̱po̱ lobango.” E, ‘Loba a titi ná a to̱po̱ lobango.’ (Mis. 23:19; Bon. 6:18) “Yehova a singe̱ . . . eyem’a lobango.”  (Min. 6:16, 17) Ná di do̱lisan mo̱, jangame̱n to̱po̱ mbale̱ ponda ye̱se̱. Ońola nika nde di ‘si mato̱po̱ne̱no̱ mō̱ na nune̱ lobango.’​—Kol. 3:9.

14. (a) Ne̱ni jeno̱ diwengisan na belongi b’ebasi e kwedi e? (b) Tele̱ye̱ bete̱sedi be o Lukas 6:45.

¹⁴ O njika mbadi po̱ Kriste̱n a mbale̱ yeno̱ diwengisan na belongi b’ebasi e kwedi e? Di ‘mato̱po̱ mbale̱.’ (Langa Sakaria 8:16, 17.) Paulo a tele̱ye̱ ná: “Di malee̱le̱ nde biso̱me̱ne̱ . . . ka baboledi ba Loba . . . o eyal’a mbale̱.” (2 Kor. 6:4, 7) Yesu a kwali ná: “Ma ma malonde̱ moto o mulema nde mudumbu mao mu mapase̱le̱no̱.” (Lukas 6:45) Ońola nika mot’a bwam a londe̱ te̱ mulema mao na byala ba mbale̱, mo̱ pe̱ nde be mabuse̱ mo̱ o mudumbu. A me̱nde̱ to̱po̱ne̱ be̱n ba bato, mako̱m m’ebolo, beko̱lo̱ngo̱n, na bandolo bao mbale̱. Jombweye byembilan bō̱ ba ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je mbale̱ o me̱se̱.

15. (a) Ońola nje e titino̱ dibie̱ o be̱ k’epuke̱puke̱ e? (b) Nje ye ná yongwane̱ beso̱mbe̱ o lembe̱ mińakisan ma mako̱m e? (Ombwa maki owas’a dipapa.)

¹⁵ Yete̱na we nde eso̱mb’a moto to̱ ngo̱ndedi we ná o pula do̱lisane̱ mako̱m mo̱ngo̱. Nde o si be̱ k’epuke̱puke̱, mwende mō̱ o bebokedi mune̱ pe̱ o mundi ma wase, ka nje te̱ bō̱ ba bolino̱. Ba malee̱le̱ be̱ bato be ko̱nji ke̱ be na mbia mabu na mwemba, nde ba be̱ diwengisan ke̱ be na mako̱m na ke̱ be o milongwa ma bekwali o Inte̱rne̱t. Be nde bato ba muńo̱si, bańo̱ banga, ba be̱n beto̱pedi na bebo̱tedi ba bobe, ba masenga musiki ma maye̱, ba mayengea moto o diwuta, na mambo ma bobe mape̱pe̱. Ba mawo̱ndo̱ bayedi babu, bonasango, bonańango, na Yehova. (Mye. 26:4, 5) Yehova a bi ke̱ ‘di madube̱ mo̱ na bepopo basu, nde milema masu mi po̱to̱ mo̱ etum.’ (Marko 7:6) Ye muse̱ṅ o bola ka nje te̱ Minia mi makwalano̱: “Mulema mo̱ngo̱ mu si bwa ko̱di ońola babobe, nde mu te̱me̱ nde o bo̱ngo̱ ba Yehova ponda ye̱se̱.”​—Min. 23:17. *

16. Ne̱ni jangame̱nno̱ jalabe̱ myuedi ke̱ di malonde̱ dipapa l’ebol’a pond’a mususu e?

¹⁶ Yen ebe o be̱n ńo̱ngi o bolea ka paonia, to̱ be̱ o ebol’a pond’a mususu ya tobotobo, k’eyembilan o Bete̱l. O ponda londe̱ la dipapa ye mweńa ná o be̱ mbale̱, o bole pe̱ malabe̱ me te̱ite̱i o myuedi me̱se̱ mi mombweye̱ ja lo̱ngo̱  la bwam, mpo̱so̱ko ma longe̱le̱ la ńolo, na bedangwedi bo̱ngo̱. (Bon. 13:18) Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o ta o be̱ne̱ bedangwedi ba mbindo, to̱ ná o boli lambo o si langwedino̱ batudu lena le o takise̱ doi lo̱ngo̱ la mulema e? Baise̱ jongwane̱ labu ná o we̱le̱ bolea Loba na doi la mulema di sangi.​—Rom. 9:1; Gal. 6:1.

17. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ di malabe̱ batakise̱ biso̱ jombwea bonasango asu e?

¹⁷ Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na k’eyembilan manea ma we̱le̱ ebol’a Janea owas’a mwekan o ekombo ango̱, nde ba baise̱ wa myuedi jombwea bonaso̱ngo̱ e? Mo̱ wangame̱n langwea babo̱ nje ye̱se̱ o bino̱ e? Nje Yesu a bolino̱ ponda a tano̱ a te̱me̱ oboso ba go̱bina a Roma ke̱ ba mabaise̱ mo̱ myuedi e? O ngedi iwo̱, Yesu a s’alabe̱ to̱ lambo, a bupe̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l be makwale̱ ná lambo te̱ na ponda, “ponda ońola ja la pī, na ponda ońola to̱po̱.” (Mul. 3:1, 7; Mat. 27:11-14) O nin ńai a bete̱medi, e mapula ná di be̱ dibie̱ na jangwa ná di si wanea bonasango asu mbeu a ńolo.​—Min. 10:19; 11:12.

18. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na batudu ba baise̱ biso̱ myuedi jombwea bonasango asu e?

¹⁸ Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di bi ná moto o mwemba a boli bobe bonde̱ne̱ e? Batudu bena ba be̱n mboṅ a kombe̱ mwemba bosangi, be ná ba baise̱ wa ná o langwe nje o bino̱ jombwea nika. Nje o me̱nde̱no̱ bola e, sepo̱n ke̱ y’ekwali e mombwea nde diko̱m lo̱ngo̱ la batabata to̱ elong’ango̱ ya mbia e? Bibe̱l mo̱ ná: “Mulangwe̱ mbale̱ a makwala nde nje e te̱nge̱n.” (Min. 12:17; 21:28) M’bē̱ mo̱ngo̱ mwe nde ná o langweye batudu mbale̱ ńe̱se̱, seto̱ buka te̱ dongo diwo̱ la mbale̱, o si yua pe̱ to̱ mo̱. Ba be̱n bwam o bia mambo me̱se̱ ná ba we̱le̱ bia njika jongwane̱ beno̱ ná ba wanea nu nu boli bobe, ná a po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova.​—Yak. 5:14, 15.

19. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di bupe̱ e?

¹⁹ Mulo̱ngedi David a kane̱ Yehova ná: “Wa nu [“to̱ndi mbale̱ ńe moto oteten,” NW].” (Mye. 51:8) David a ta a bia ná be̱ lasu la mbale̱ di mawa nde biso̱ oteten, o mulema masu. Kriste̱n a mbale̱ i ‘mato̱po̱ne̱ mō̱ na nune̱ mbale̱’ o mambo me̱se̱. Mbadi nipe̱pe̱ biso̱ baboledi ba Loba jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je diwengisan ńe nde ná jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mbal’a Bibe̱l. Jokwa di mabupe̱ di malee̱ ne̱ni bola nika.