1. Ońola nje nin pond’asu ńeno̱ tobotobo e?

JE NDE o pond’a tobotobo ńa myango ma mbel’a moto. Ka nje te̱ Bibe̱l e bīse̱no̱ oboso ba ponda, Yehova e o ko̱te̱le̱ “dimuti dinde̱ne̱, . . . bato ba bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱.” Be̱se̱ eno̱ o ko̱te̱le̱ be nde “tumba dinde̱ne̱” la ngińa, la buka ná lodun lo̱mbi la bato be bonam o ‘bolea [Loba] mwese na bulu.’ (Bbī. 7:9, 15; Yes. 60:22) Ninka jita la bato bena ba to̱ndi Loba na bonasango abu e si ta e máje̱ne̱ne̱ tom.

2. Njika pat’a ndolo ni si te̱nge̱n ba bena ba pandi na Loba ba malee̱le̱no̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

² Nde Bibe̱l e se̱le̱ pe̱ bīse̱ ná o mińa masu, bato bena ba pandi na Loba ba me̱nde̱ be̱ne̱ ndolo ni si te̱nge̱n—ba me̱nde̱ nde to̱ndo̱ babo̱me̱ne̱. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “O mińa misukan . . .  bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱, bato̱nde̱ mo̱ni, . . . ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma ńolo buka Loba.” (2 Tim. 3:1-4) Ni pat’a ndolo e titi mulatako na ndol’a Kriste̱n; ńe diwengisan na mo̱. To̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱ di si mawanea bato bonam ba mapulano̱. O diwengisan, ni ńai a ndolo e mongwane̱ nde ná wase e londe na bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ o bola ná “pond’a bobe” e bate be̱ ngińa.

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e, ońola nje pe̱ e?

 ³ Paulo embi ná to̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱ lena di lań o wase di me̱nde̱ nde be̱ Kriste̱n lambi. Na mo̱ a bola din jome̱le̱ ná, “panda” na ba bena ba be̱n ni ńai a ndolo ni si te̱nge̱n. (2 Tim. 3:5) Nde di titi ná di samba yi ńai a bato ná bambam. Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di panda na y’ebe̱yed’a wase e dinge̱le̱ biso̱, na keka pe̱ o do̱lisane̱ Yehova, Loba la ndolo e? Di kobisane̱ te̱ ndol’a Loba na ndolo ni kwalabe̱ o 2 Timoteo 3:2-4. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o me̱ne̱ na po̱ngulane̱ ndolo jangame̱nno̱ o lee̱le̱, ndolo ni mawane̱ muńe̱nge̱ na bonam ba mbale̱.

4. Ońola nje e titino̱ bobe ná di be̱ne̱ne̱ biso̱me̱ne̱ dime̱ne̱ la ndolo langame̱n e?

⁴ Ńamuloloma a tili ná: “Bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ babo̱ mo̱me̱ne̱.” Mo̱ ye bobe o to̱ndo̱ biso̱me̱ne̱ e? Ke̱m, e te̱nge̱n ná di be̱ne̱ne̱ biso̱me̱ne̱ dime̱ne̱ la ndolo langame̱n, e mapula pe̱ nika. Nika nde Yehova a wekino̱ biso̱. Yesu a kwali ná: “To̱ndo̱ munaso̱ngo̱ ka wame̱ne̱.” (Marko 12:31) Di si to̱ndi te̱ biso̱me̱ne̱, di titi ná di to̱ndo̱ munasango asu. Bibe̱l e makwala pe̱ ná: ‘Bome bangame̱n to̱ndo̱ bito babu ka mańolo mabu mo̱me̱ne̱. Nu nu to̱ndi munj’ao a to̱ndi nde mo̱me̱ne̱. Ebanja to̱ moto a si singe̱ eyobo ao ponda to̱ po̱; nde a mabongwa nde mo̱ na jombwea pe̱ ońol’ao.’ (Efe. 5:28, 29) Ke̱ di maso̱ṅtane̱ so̱ ná, e te̱nge̱n ná di be̱ne̱ne̱ biso̱me̱ne̱ dime̱ne̱ la ndolo langame̱n.

5. Nje weno̱ ná o kwala jombwea bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱ e?

⁵ To̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱ lena 2 Timoteo 3:2 e mato̱peano̱ di titi to̱ndo̱ di te̱nge̱n, nika ná dime̱ne̱ la ndolo moto angame̱nno̱ be̱ne̱ne̱ mo̱me̱ne̱. Ni ndolo ńe nde ńa mpenga, ni mawase̱ nde bwam ba moto mo̱me̱ne̱. Bato ba to̱ndi babo̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱ ba mo̱nge̱le̱ babo̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka nje yangame̱nno̱. (Langa Roma 12:3.) Nje ye babo̱ mweńa ye nde babo̱me̱ne̱. Ba mombwea bane̱ bosadi. Mambo ma si madangwa te̱ bwam, ba manuma nde bape̱pe̱ njo̱m o mulopo ma jemea bambe̱ mu m’bē̱. Mukwaleye̱ ońola Bibe̱l mō̱ a kobisane̱ bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ na “ngomba . . . ni mawule̱le̱ mo̱me̱ne̱ ka bo̱l, e ja oteten a ńol’ao ni bo̱bi . . . nde . . . e te̱se̱ nde nge̱nge̱l’ao l’eboko.” I ńai a bato i to̱ndi nde babo̱me̱ne̱ i titi bonam na mbale̱.

6. Njika bwam bato̱nde̱ Loba ba makusano̱ e?

⁶ Bamabie̱ ba Bibe̱l ba nin wase ba mo̱nge̱le̱ ná Paulo a se̱le̱ nde to̱pea bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ ke̱ e o nande̱le̱ bede̱mo ba bobe bato ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o mińa misukan ońolana bene̱ bede̱mo be mawa nde na yen. O diwengisan, bato̱nde̱ Loba ba malee̱le̱ ńai na ńai a bede̱mo ba bwam. Bibe̱l e mawe̱le̱ mulatako oteten a ndol’a Loba na muńe̱nge̱, musango, we̱lisane̱, muyao, bwam, jemea, pī, na ko̱nji. (Gal. 5:22, 23) Mulo̱nge̱ Myenge a tili ná: “Bonam na tumba lena Yehova nde e Loba labu!” (Mye. 144:15) Yehova e nde Loba la bonam, tumba lao pe̱ di mabonde̱ y’ede̱mo. Omo̱ń a nika, diwengisan na bato̱nde̱ babo̱me̱ne̱ na bena ba to̱ndi nde buka te̱ o kusa, baboledi ba Yehova be muńe̱nge̱ o bola babo̱me̱ne̱ ońola bwam ba bane̱.​—Bebolo 20:35.

7. Njika myuedi mi me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o dutea o ndolo di be̱ne̱nno̱ Loba e?

⁷ Ne̱ni jeno̱ ná di bia nga ndolo di be̱ne̱nno̱ biso̱me̱ne̱ ńe o buka ndolo di be̱ne̱nno̱ Loba e? Dutea te̱ o jome̱le̱ le o Filipi 2:3, 4: “Lo si bola to̱ lambo ońola diwanje̱ na pula l’edub’ewolo, nde ońola sibise̱ la ńolo mō̱ te̱ a lange nune̱  nupe̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱; to̱ mō̱ a s’ombwea mambo mao mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.” Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mawe̱le̱ man malea o ebolo o longe̱ lam e? Na mawasa o bola jemea la Loba na mbale̱ e? Na mawasa o jongwane̱ bape̱pe̱ o mwemba na o dikalo e?’ Bola la nika di titi bu ponda ye̱se̱. Nika e mabaise̱ miwe̱n na jese̱le̱ la mambo mō̱ di to̱ndino̱. Nje epe̱pe̱ ye ná e bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ buka bia la ná di do̱lisan Ńasam ńa misipo e?

8. Nje ndol’a Loba e tute̱le̱no̱ bō̱ o bola e?

⁸ Ndol’a Loba e tute̱le̱ bō̱ o jese̱le̱ ebol’a musawedi o bwam ba bata bolea Yehova o mususu mwe̱se̱. Nika nde Erika ńe do̱kita o Amerika a bolino̱. O mulopo ma wasa be̱ne̱ epolo ende̱ne̱ o ebol’a do̱kita, a no̱ngi nde ebol’a paonia ńa pond’a mususu; bā na mom’ao ba mábolea o ńai na ńai a bekombo. Mo̱ ná: “Nje ye̱se̱ di bolino̱ o jongwane̱ o myonda ma mwe̱n eyeme̱, name̱ne̱ pe̱ na mako̱m di kusino̱, ba londe̱ longe̱ lasu na minam. Na dia te̱ nde o ebol’a do̱kita, nde na mabolane̱ dongo dinde̱ne̱ la pond’am na ngud’am o jongwane̱ bato o mbad’a mudī na jombwea pe̱ ńo̱ng’a mwemba, nika e malonde̱ mulema mam na muńe̱nge̱ na mutam.”

9. Ońola nje to̱ndo̱ la mo̱ni di si mawanano̱ bonam e?

⁹ Paulo a tili ná bato ba me̱nde̱ be̱ “bato̱nde̱ mo̱ni.” Mimbu to̱ mininga we̱nge̱, paonia po̱ o Ireland e ta e kwalisane̱ mome mō̱ jombwea Loba. Na nu mome a busise̱ po̱s’ao, a to̱to̱ mo̱ni oten, a le̱ke̱ mo̱ omo̱ń na kumba ńe̱se̱, a kwala ná, “loba lam din!” Bato jita ba si memea o jemba ná wase e londi na bato ba to̱ndi mo̱ni na nje ye̱se̱ mo̱ni mweno̱ ná mwanda. Nde Bibe̱l e mome̱le̱ ná: “Muto̱nde̱ mo̱ni a si mula mo̱ni, muto̱nde̱ m’bwaṅ pe̱ a si matombwane̱ mo̱.” (Mul. 5:10) I ńai a bato i me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ ńo̱ng’a bata be̱ne̱ mo̱ni, i bola pe̱ me̱se̱ o ko̱te̱le̱ mo̱, na nika e wanea babo̱ “jita la sese.”​—1 Tim. 6:9, 10.

10. Nje Agur a tilino̱ jombwea m’bwaṅ na tue e?

¹⁰ Ye mbale̱ ná biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a mo̱ni. Mu mabola moto mbaki o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. (Mul. 7:12) Nde moto e ná a be̱ bonam na mbale̱ yete̱na e nde ná a sombwea mo̱me̱ne̱ buka te̱ mambo ma sadisadi ma dibongo la longe̱ e? Bwam jita! (Langa Mulangwedi 5:12.) Agur mun’a Yake a tili ná: “Tue na m’bwaṅ, to̱ diwo̱ o si bola mba; bola nde mba da lam di dongame̱n.” Je ná di pomane̱ so̱ṅtane̱ ońola njika njo̱m a si pulino̱ be̱ tue tomba dime̱ne̱. Kana a tele̱ye̱no̱ ná, a si mapula timba mwibedi ońolana jiba di mańamse̱ dina la Loba. Nde ońola nje a kane̱no̱ ná a si ko̱ m’bwaṅ e? Mo̱ ná: “E si ya be̱ na májula te̱, na to̱bo̱ wa, na kwala ná: Nja pe̱ ńe Yehova e?” (Min. 30:8, 9) Mulemlem pe̱ nde weno̱ ná wo̱nge̱le̱ bato bena ba lakisane̱ myam mabu buka Loba.

11. Njika malea Yesu a bolino̱ jombwea mo̱ni e?

¹¹ Bato̱nde̱ mo̱ni ba titi ná ba do̱lisan Loba. Yesu mo̱ ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ bolea basango baba; e be̱ te̱ ná a masinge̱ mō̱, a to̱ndo̱ nune̱; to̱ a matingame̱ na mō̱, a yaṅa nune̱. Lo titi ná lo bolea Loba, nde lo bolea pe̱ bema ba wase.” Nde, a se̱le̱ nde kwala ná: “Lo si ko̱te̱le̱ bińo̱me̱ne̱ mawuta ma bema o wase, wuma se̱le̱ke̱ na mangiledi ba mańamse̱no̱, na wuma bajiba ba mabule̱le̱no̱, biba. Nde lo ko̱te̱le̱ nde bińo̱me̱ne̱ bema o mo̱ń, wuma se̱le̱ke̱ to̱ mangiledi ba si mańamse̱no̱, to̱ wuma bajiba ba si mabule̱le̱no̱, biba.”​—Mat. 6:19, 20, 24.

12. Ne̱ni longe̱ di wam di mabolano̱ ná bolea la Loba di be̱ lambo di bo̱bi e? Bola eyembilan.

¹² Jita ba so̱i ná wamse̱ la longe̱ labu di  si mabola buka te̱ ná ba bate be̱ bonam, di mongwane̱ pe̱ babo̱ o bata be̱ne̱ ponda o bolea Yehova. Jak ńe o Amerika andise̱ bolongi bao bonde̱ne̱, ese̱le̱ pe̱ ebol’ao ońolana a ta a bia ná bola la nika di me̱nde̱ bola mo̱ na munj’ao epolo o be̱ paonia. Mo̱ ná: “E ta biso̱ ndutu o jese̱le̱ mudo̱led’asu ńa bolongi na mabe̱ne̱ masu o mundi di tano̱. Nde o pambo a ponda ńa mimbu jita, na ta nde na wa o ebolo na malinga ońola bekwali ba wum’ebolo. Nde munj’am ńena nu ta nde paonia ńa pond’a mususu a ta nde muńe̱nge̱ ponda ye̱se̱. A kwala pe̱ ná: ‘Sango am ń’ebolo e bwam buka be̱se̱!’ Tatan mba pe̱ na no̱ngino̱ ebol’a paonia, biso̱ babane̱ di nibolea nde mulemlem ma moto, Yehova.”

13. Ne̱ni jeno̱ ná jombwea mbad’asu ńa je̱ne̱ mo̱ni e?

¹³ Ná di duteye o mbad’asu ńa je̱ne̱ mo̱ni, jangame̱n be̱ mbale̱ na biso̱me̱ne̱ ke̱ di malabe̱ min myuedi: ‘Mo̱ na dube̱ na mbale̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea mo̱ni, na madie̱le̱ pe̱ longe̱ lam mulatako na nika e? Mo̱ wasa la mo̱ni nde le mba lambo laboso o longe̱ lam e? Mo̱ be̱ne̱ la masango le mba mweńa buka mulatako mam na Yehova name̱ne̱ pe̱ na tumba lao e? Mo̱ na lakisane̱ Yehova na mbale̱ ná a mombwea ńo̱ng’am e?’ Je ná di be̱ mbaki ná a si me̱nde̱ caka ba bena ba lakisan mo̱ tom.​—Mat. 6:33.

14. Nje ye je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea muńe̱nge̱ ma ńolo e?

¹⁴ Bibe̱l e ta pe̱ e bīse̱ ná o mińa misukan bato ba me̱nde̱ nde be̱ “ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma ńolo.” Ka nje te̱ bobe to̱ bō̱ bo titino̱ ná moto a be̱ne̱ne̱ mo̱me̱ne̱ dime̱ne̱ la ndolo langame̱n, na mo̱ni, name̱ne̱ pe̱ nde bobe to̱ bō̱ bo titino̱ o to̱ndo̱ muńe̱nge̱ ma ńolo. Yehova a si kwali ná di si bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ tomtom to̱ jeka biso̱me̱ne̱ na mambo mō̱ ma mawaneye̱ biso̱ mutam. Bibe̱l e mome̱le̱ bajemea ná: “Oka so̱, da da lo̱ngo̱ na muńe̱nge̱, ńo̱ pe̱ mao na mutam.”​—Mul. 9:7.

15. Njik’a pat’a muńe̱nge̱ ma ńolo kalat’a 2 Timoteo 3:4 e makwaleano̱ e?

¹⁵ Kalat’a 2Timoteo 3:4 e makwalea ońola bato ba mabupe̱ muńe̱nge̱ ma  ńolo nde ba caka Loba. Ńadibie̱ mō̱ ńa Bibe̱l ńa nin wase a tili ná: “Mun [mwemba] mu si mapula kwala ná ba to̱ndi Loba to̱ son. Mu mapula nde kwala ná ba si to̱ndi nde Loba ná bambam.” Nika ńe nde jome̱le̱ la iwiye̱ ońola ba bena ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma ńolo o mbadi ni si te̱nge̱n! Mun mulo̱ṅ ma bwambo ná “ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma ńolo” mu makwalea nde bwambwam ba bena “ba bwabe̱ na . . . muńe̱nge̱ ma din longe̱.​—Lukas 8:14.

16, 17. Njik’eyembilan Yesu a dīno̱ jombwea to̱ti la muńe̱nge̱ ma ńolo e?

¹⁶ Yesu a lee̱le̱ be̱ la skwe̱ jombwea muńe̱nge̱ ma ńolo. Ukedi o ndema la “diba” na o “da dinde̱ne̱.” (Yohane 2:1-10; Lukas 5:29) O di diba, a timbise̱le̱ madiba mao o mbad’a betańsedi ponda mao ma bo̱ino̱. O ngedi nipe̱pe̱ pe̱, a pale̱ jo̱nge̱le̱ la ba bena ba ta ba langa babo̱me̱ne̱ ka bate̱m na sim, bena ba sai mo̱ ná e nde mot’a mudesi na ńa muńo̱si.​—Lukas 7:33-36.

¹⁷ Nde Yesu a si ta a soke̱ mo̱me̱ne̱ o muńe̱nge̱ ma ńolo. A te̱se̱ nde Yehova oboso, a tuse̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ o bwam ba jongwane̱ bape̱pe̱ esibe̱ mo̱ wo̱lo̱. Emedi o wo̱ kwed’a konjo o ebongo ná jita ba we̱le̱ be̱ne̱ longe̱. Ke̱ e o kwalisane̱ ba bena ba ta ba pula bupe̱ mo̱, Yesu a kwali ná: “Bonam na bińo̱, ke̱ bato ba maloa bińo̱ na takise̱ bińo̱, nde ba kwala pe̱ to̱ njika ńai a bobe bake̱le̱ bińo̱ ońol’am. Bino̱ bwa muńe̱nge̱, lo sombise̱ pe̱, ebanja musawedi mańu mu kolo o mo̱ń. Ebanja nika pe̱ nde ba takise̱no̱ bato̱pedi ba mudī ba se̱le̱ bińo̱ oboso.”​—Mat. 5:11, 12.

18. Njika myuedi mi me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o me̱ne̱ nate̱na o njika dikala di to̱ndino̱ muńe̱nge̱ ma ńolo e?

¹⁸ Ne̱ni jeno̱ ná di me̱ne̱ nate̱na o njika dikala di to̱ndino̱ muńe̱nge̱ ma ńolo e? Di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ longe̱le̱ la ńolo nde di mase̱le̱ denge̱ ndongame̱n na dikalo e? Mo̱ ne be̱be̱ o jese̱le̱ mambo mō̱ na to̱ndino̱ ońolana na mapula bolea Loba e? Mo̱ na mapo̱so̱ te̱ longe̱le̱ la ńolo, na madutea ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ je̱ne̱ mpo̱so̱ko mam e?’ Di to̱ndi te̱ Loba na mbale̱, di me̱nde̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ o samba seto̱ buka te̱ mambo mena di bino̱ ná a si to̱ndi, nde na ma pe̱ mena di mo̱nge̱le̱no̱ ná me ná ma bwese̱ mo̱ ndutu.​—Langa Mateo 22:37, 38.

19. Nja nu titi ná nu be̱ bonam na mbale̱ e?

¹⁹ Ombusa 6 000 la mbu mbel’a moto ńeno̱ owas’a take, was’a Satan e niya po̱ o su. Wase e londi na bato bena ba to̱ndi babo̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱, mo̱ni, na muńe̱nge̱ ma ńolo. Be nde bato ba mukubo, bato ba mawe̱le̱ bepuledi babu ka lambo laboso o longe̱ labu. I ńai a bato i titi ná i be̱ bonam na mbale̱. O diwengisan, nje mulo̱nge̱ Myenge a tilino̱ nde ye mbale̱: “Bonam na nu nu be̱n Loba la Yakob ka jongwane̱ lao, nu ne̱nge̱ nde dipita na Yehova, Loba lao.”​—Mye. 146:5.

20. Ne̱ni to̱ndo̱ la Loba di wanedino̱ wa bonam e?

²⁰ Ndolo baboledi ba Yehova ba be̱ne̱nno̱ mo̱ e mabata nde o to̱ndo̱, muso̱ngi masu pe̱ mu mabata nde o to̱ndo̱ mbu te̱. Nika e mabamse̱ nde ná Janea la Loba di máno̱ngo̱ boja, di mala pe̱ wana o wase minam mi si be̱n elangisan. Bola la jemea la Loba, na bia la ná di do̱lisane̱ Ńasam nde ba mawane̱ muńe̱nge̱ ma mbale̱ na mu si be̱n su. Ba pe̱ ba to̱ndi Loba ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bwindea! O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ jombwea bede̱mo bō̱ be mawe̱ na to̱ndo̱ la moto mo̱me̱ne̱, je̱ne̱ pe̱ ne̱ni beno̱ diwengisan na bede̱mo be maso̱be̱ oteten a baboledi ba Yehova.