Myango ma longe̱
Na ta bonam o bola ebolo na bato ba mudī
OTETEN a mimbu má 1930, sango’am na ńango’am—James na Jesie Sincle̱r—balo o boka o Bronx wum’a mundi ma Ńu Yo̱rk. Eko̱lo̱ngo̱n ewo̱ yabu ya pe̱ńa e ta nde Wilie Sneddon, nu wu o Skotland, kapo̱ ka babo̱. Ba dongame̱ne̱no̱, babo̱ balale̱ ba botedi nde o kwalea mambo ma mbia mabu. Nika e tombi nde ngus’a mimbu oboso̱ ná na mayabe̱.
Ńango’am a ta a langwea Wilie ná oboso ba Bila Bende̱ne̱, sango na mutud’ao ba wedi o madiba ombusa bo̱lo̱ babu ba musombo dome̱le̱ ko̱s’a dibumbe po̱ o Munja ma Pongo. Na Wilie alabe̱ ná “So̱ngo̱ e nde o he̱l!” Wilie a ta nde mō̱ ńa Mboṅ a Yehova, nika pe̱ nde e tute̱le̱ ńango am o kasa mbal’a Bibe̱l.
Byala ba Wilie be takise̱ ńango am oteten ebanja a ta a bia ná sango ao a ta nde mot’a bwam. Na Wilie a bata pe̱ ná “O wusa senga bwam ke̱ na kwalane̱ wa ná Yesu alo nde o he̱l e?” Na ńango am o̱nge̱le̱ mu muka m’ebasi mu makwale̱ ná Yesu a sibi o he̱l, na mo̱ a pumbwabe̱le̱ o buńa bo londe̱ milalo. A dutedi ná, ‘Yete̱ná he̱l ńe nde wum’a wea bato ba bobe ba matakisabe̱no̱, ońola nje Yesu alono̱ oten e?’ Na ninka nde ńango’am a botedino̱ o to̱ndo̱ mbale̱. A botea o jukea o ndongame̱n o mwemba ma Bronx, a dubisabe̱ pe̱ o mbu má 1940.
O niponda, bonasango ba si ta ba kusa mome̱le̱ to̱ mō̱ o jokwe̱le̱ bana babu Bibe̱l. Ke̱ na dia mbo̱ti, sango am nde a ta a no̱ngo̱ mboṅ am ke̱ ńango’am a mala jukea o ndongame̱n na te̱ dikalo o su la woki. Ombusa mimbu to̱ mininga, biso̱ na mo̱ di botedi o jukea o ndongame̱n mwemba na ńango am. A ta ko̱di jita o dikalo la myango ma bwam, a tombise̱ pe̱ mokwa má Bibe̱l jita na bato ba ńo̱ngi. Ponda e po̱i a tano̱ nde a die̱le̱ mokwa mao mō̱ ka epepa, ebanja bokwe̱ na mo̱ ba ta nde ba ja mō̱ te̱ be̱be̱ na nune̱. Pond’a mawumse̱, na ta na die̱le̱ mo̱ o dikalo. O niponda nde nokono̱ mambo jita jombwea Bibe̱l na ne̱ni jokwe̱le̱ bape̱pe̱ nje e makwalano̱.
Na titi muńe̱nge̱ o kwala nika nde, ponda na tano̱ muna na si ta na to̱ndo̱ mbale̱ jita. E ta nde mba ka jabea ná mábo̱le̱no̱ kusa. Nde, ke̱ ne 12 la mbu na timbi mute̱ dikalo ńa Janea, na walame̱ne̱ ebol’a mōnda nate̱na bon ba we̱nge̱. Ke̱ ne 16 la mbu nde na bake̱no̱ Yehova longe̱ lam, na dubisabe̱ pe̱ o 24 má Madibe̱dibe̱ má 1954 o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o Toronto o Kanada.
EBOLO O BETE̱L
O mwemba masu bonasango bō̱ ba ta o Bete̱l kwaṅ, nde bape̱pe̱ ba dia oten. Bongwane̱ mba eyeka. Mbad’abu ńa to̱po̱ na tele̱ye̱ mbal’a Bibe̱l e ta e tańse̱ mba. To̱ná balēdi bam ba tano̱ ba pula ná nale o besukulu bende̱ne̱, ńo̱ng’am e ta nde ńa wala o Bete̱l. Na londe̱ dipapa la jingea o Bete̱l o di jako̱to̱ne̱ me̱ne̱ o Toronto. Na londe̱ pe̱te̱ dipe̱pe̱ o mbu má 1955 o jako̱to̱ne̱ la Yal’a Bo̱l ńa Yanke o Ńu Yo̱rk. Nika e si no̱ngi to̱ ponda, na mba na kusa bebeledi o bolea o Bete̱l ńa Broklyn botea 19 má Ńe̱te̱ki má 1955 ke̱ ne 17 la mbu. Buńa bo londe̱ miba o Bete̱l, na botedi ebolo o wuma i malate̱ kalati isadi i be̱n 32 ma mapapa ya 117 Adams Street na loma pe̱ mo̱ o masin ma mabangwe̱ mo̱.
Ombusa mu mo̱di o wuma i malate̱ kalati isadi, na lomabe̱ o wum’a kalati ya mo̱di te̱ ońolana na ta na bia o dipa masin. O niponda bonasango na bonańango ba ta ba tila adre̱s a balangedi ba peńa ba Njongo a Betatedi na Umwe̱! Myo̱di mi bupe̱, na ta nde o O̱fis a Belomedi. Mombwed’a ni O̱fis, Klaus Jensen, a baise̱ mba nga ne ná na to̱ndo̱ die̱le̱ munasango nu maduane̱ kamio̱n o wala o dibo̱ o loma karto̱n ya kalati o wase ńe̱se̱. Mikuta ma kalat’a myo̱di pe̱ mi ta m’angame̱n wala o post ná mi lomabe̱ o myemba ma Bekombo be lati ba Amerika me̱se̱.
Munasango Jensen mo̱ ná yen ebolo e me̱nde̱ jongwane̱ mba. Na ta bodilo ba 57 ma kilo, na sala pe̱ ka ndo̱ndo̱ki. Din wala na wa o dibo̱ na o post longwane̱ mba o be̱ne̱ ngiń’a mison. Munasango Jensen a ta so̱ a bia nje ye mba bwam!O̱fis a kalat’a mo̱di te̱ e ta pe̱ e londe̱ ńo̱ng’a myemba jombwea yi kalati. Na ninka nde nokono̱ jita la leme̱ la kalati i ta i busisabe̱ o Broklyn o lomabe̱ o bene̱ bepasi ba wase. Na si ta na másenga to̱ jita la lon leme̱, nde na ta muńe̱nge̱ o bia ná lokoli la kalat’a mo̱di te̱ i malomabe̱ o bepolo be po̱ti etum. Na si nanga to̱ ndo̱ti niponda ná na me̱nde̱ kusa edube o pe̱pe̱le̱ jita la be bekombo mimbu mi me̱nde̱ po̱.
O mbu má 1961 na lomabe̱ o O̱fis a mbolo owas’a byombwedi ba Grant Suiter. Ombusa mbu to̱ mininga, na belabe̱ o bola ebolo o o̱fis a Nathan Kno̱r nu ta o mulopo ma ebol’asu o wase ńe̱se̱. A tele̱ye̱ mba ná, munasango mō̱ ńa ban ba mabole̱ ebolo na mo̱ a ta angame̱n wala o Esukul’a Ebol’a Janea mo̱di mō̱, nde a wu te̱ a malomabe̱ o O̱fis’ebol’a mōnda. Na ta nangame̱n no̱ngo̱ epol’ao na bola ebolo mwemba na Don Adams. Mańaka me nde na Don nde a kasi dipapa lam la jingea o Bete̱l o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la 1955. Bonasango baba bape̱pe̱, Robert Walen na Cale Molohan, ba ta ba ni bola ebolo o mulemlem a o̱fis. Biso̱ bane̱i di boli ebolo mwemba buka na 50 ma mbu. Nika e ta mba muńe̱nge̱ munde̱ne̱ o bola ebolo na ban bonasango ba jemea na bou pe̱ o mudī.—Mye. 133:1.
Botea 1970, ombusa mbu mō̱ to̱ miba na ta n’ala o pe̱pe̱le̱ woki to̱ ininga Bete̱l o bekombo jita o nje e ta e belabe̱ o niponda ná pe̱pe̱le̱ la mukanjo.
Man malo̱ndo̱ ma ta nde o pe̱pe̱le̱ mbia ma Bete̱l na bamuloloma o wase ńe̱se̱, bola mo̱ mome̱le̱ ma mudī, na jombwea pe̱ mapapa ma Bete̱l. A se̱ muńe̱nge̱ o dongame̱ne̱ bō̱ bena ba busi o klasi yaboso ya Esukul’a Gilead, na ba dia ba tingame̱ o dube̱ na o m’bē̱ mabu. Nika e ta nde mba edube ende̱ne̱ na muńe̱nge̱ o pe̱pe̱le̱ buka na 90 ma bekombo o yen ebolo.NA SO̱I DIKO̱M LA JEMEA
Belongi ba mbia ma Bete̱l be̱se̱ o Broklyn be ta nde be lomabe̱ o myemba ma Ńu Yo̱rk. Na ta nde o mwemba ma Bronx. Mu ta nde mwemba maboso mwená mu timbi ye̱ myemba mipe̱pe̱. Na ta so̱ nde nukea o mu mwemba maboso mu timbi belabe̱ ná Uper Bronx.
Oteten a mbu má 1960, mbia mō̱ ma Mboṅ a Yehova ma Letonia mu kasi mbale̱ o epas’a Bronx ńa mikondo, mu boki o mu mwemba. Livija, mun’a mutudu ńa muto a no̱ngi ebol’a paonia ńa pond’a mususu ombusa mo̱ bo̱le̱ esukulu. Ombusa myo̱di to̱ mininga alo o Masachusets o bolea wuma ńo̱ng’a bate̱ dikalo la Janea e tano̱ jita. Na botedi o tilea mo̱ myango ma mwemba, mo̱ pe̱ alabe̱ mba na myango ma minam a makusano̱ o mōnda o epas’a Boston.
Ombusa mimbu to̱ mininga, Livija a te̱se̱be̱ paonia ńa tobotobo. A ta a pula bola bupisane̱ ngud’ao o ebol’a Yehova, na mo̱ a tila o jingea o Bete̱l, a belabe̱ pe̱ o mbu má 1971. Nika e ta nde ka dia la Yehova. Di bane̱ o 27 má Maye̱se̱ má 1973, nde di kusa edube ná munasango Kno̱r nde a tombise̱ ekwal’asu ya diba. Minia 18:22 mo̱ ná: “Nu nu so̱i muto e musima, ye nde jabea a kusanno̱ Yehova.” Biso̱ na Livija di kusi bonam, o bolea o Bete̱l mwemba buka na 40 ma mbu. Di dia pe̱ di masue̱le̱ mwemba mō̱ o mulemlem ma kwat’a Bronx.
JO̱NGE̱LE̱ DIWO̱ NA BONASANGO A KRISTO
Nika e ta nde muńe̱nge̱ munde̱ne̱ o bola ebolo na munasango Kno̱r. A si ta a wo̱lo̱ bola ebolo ońola mbale̱, a londa pe̱ na masoma ońola ebol’a bamuloloma o wase ńe̱se̱. Jita labu di ta nde Mboṅ a Yehova yaboso o bekombo ba lomabe̱no̱. Na bo ndutu o je̱ne̱ munasango Kno̱r a mataka na pol’a ńambe o mbu má 1976. Buńa bō̱ a tano̱ endea o no̱ngo̱ la diboa, a baise̱ mba ná na langeye mo̱ nje ye̱se̱ e ta yangame̱n o tomba o ndabo a druk. Nde a baise̱ pe̱ mba ná na bele̱ Frederik Frans ná mo̱ pe̱ a senge bo bolanga. Ombusa ponda na timbi so̱ṅtane̱ ná munasango Kno̱r a ta a tombise̱ ponda jita o langea munasango Frans nje e male̱ o ndabo a druk, ebanja a si ta e̱ne̱ bwam.
Munasango Kno̱r a wedi o mbu má 1977, nde ba be̱se̱ ba ta ba bia na to̱ndo̱ pe̱ mo̱ ba kusi lo̱ko̱mea ebanja a ta jemea nate̱n’o kwedi. (Bbi. 2:10) Denge̱ munasango Frans a mano̱ngo̱ mulopo m’ebol’asu.
O mulemlem ma ponda, na ta nde mutiled’a Milton Hencel nu ta nu bola ebolo na munasango Kno̱r mimbu jita. Munasango Hencel a bīse̱ mba ná mom m’ebol’am tatan o Bete̱l mu mabe̱ nde ná nongwane̱ munasango Frans o nje ye̱se̱ e mapule̱. Na ta na langea mo̱ nje ye̱se̱ e ta yangame̱n wala o ndabo a druk. Munasango Frans a ta a be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba betańsedi, a be̱ pe̱ ńai ni masoke̱ mo̱me̱ne̱ o mususu mwe̱se̱ o nje e malangabe̱. Se̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ nika e tano̱ o wanea mo̱ jongwane̱ o yen ebolo nate̱na a domse̱ lo̱ndo̱ lao o nin wase o mo̱di ma Elaṅe̱ o mbu má 1992!
Na tombise̱ 61 ma mbu o Bete̱l ńa Broklyn mi pomane̱ o tombe̱. Sango’am na ńango’am ba tingame̱ na Yehova nate̱n’o su, ńo̱ng’am ńe nde ná na kase babo̱ o was’a peńa. (Yohane 5:28, 29) Di titi ná di kobisane̱ to̱ lambo la yen ebe̱yed’a mambo ya kwaṅ n’edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o bola ebolo na bonasango na bonańango ba jemea ońola tumba la Loba o wase ńe̱se̱. Biso̱ na Livija je ná di kwala na iwiye̱ ná ponda ńe̱se̱ di tombise̱no̱ o yen ebol’a pond’a mususu, ‘muńe̱nge̱ ma Yehova nde [mu ta] ngiń’asu.’—Neh. 8:10.
Bebokedi ba Yehova be titi o mā ma mot’a benama to̱ mō̱, ebol’a camane̱ la mbal’a Janea pe̱ e dia e mala oboso. Nika e ta nde mba muńe̱nge̱ na edube o bola ebolo na bonasango na bonańango ba ngińa na jemea etum a mimbu. Dongo dinde̱ne̱ la bo̱kisabe̱ ba boli ebolo mwemba na mba ba titi pe̱ o wase wan. Masoma jita ná na ta diko̱m na yin ńai a bato ba mudī ba jemea o ebol’a Yehova.