Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Jombweye bape̱pe̱ na lee̱le̱ pe̱ babo̱ muyao kana Yehova

Jombweye bape̱pe̱ na lee̱le̱ pe̱ babo̱ muyao kana Yehova

“Bonam na nu nu mombweye̱ mutuedi.”​—MYE. 41:2.

MYENGE: 130, 107

1. Ne̱ni tumba la Loba di malee̱le̱no̱ mō̱ na nune̱ ndolo e?

TUMBA la Loba o wase ńe̱se̱ le nde mbia mō̱ ma mudī. Mbia ma bonasango na bonańango bena ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. (1 Yohane 4:16, 21) Ponda iwo̱ ba yo̱ki bolea bonasango abu mambo mande̱ne̱, nde o jita la ngedi ba malee̱le̱ nde ndol’abu tongwea na jita la ngus’a mambo isadi ba maboleano̱ babo̱. Ponda te̱ di mombweano̱ bape̱pe̱ na lee̱le̱ pe̱ babo̱ muyao, je nde o ‘jembilane̱ Loba, ka bana ba to̱ndo̱be̱.’​—Efe. 5:1.

2. Ne̱ni Yesu embilane̱no̱ ndol’a Loba e?

2 Yesu embilane̱ Sango o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. Ombwedi bape̱pe̱ na muyao ponda ye̱se̱. A kwala ná: “Ya na mba, bińo̱ be̱se̱ ba wo̱li na ba bambe̱ myūna mi dili, nde na mabola bińo̱ wumse̱ . . . ; ebanja ne pī na mulema mu sibi.” (Mat. 11:28, 29) Di bupe̱ te̱ eyembilan a Kristo ná di “mombwea batuedi,” di me̱nde̱ do̱lisane̱ Tet’asu ńe o mo̱ń, di bwa pe̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. (Mye. 41:2) Jombweye te̱ ne̱ni jeno̱ ná jombwea bape̱pe̱ o ndabo a mbia, o mwemba, na o mōnda ma dikalo.

JOMBWEYE BAPE̱PE̱ O NDABO A MBIA

3. Ne̱ni mome eno̱ ná a lee̱le̱ ná a mombwea na so̱ṅtane̱ pe̱ munj’ao e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

3 Bome bangame̱n lee̱le̱ eyembilan a bwam o nje e mombweye̱ jombwea la bape̱pe̱ o ndabo a mbia. (Efe. 5:25; 6:4) K’eyembilan, Bibe̱l e mome̱le̱ babo̱ ná ba je na bito babu “na dibie̱”​—y’eyala e mapula pe̱ kwala “jombwea babo̱ na so̱ṅtane̱ pe̱ babo̱ NW.” (1 Pet. 3:7) Jombwea la moto na so̱ṅtane̱ la mo̱ ba madangwa nde dia-dia. K’eyembilan, mome nu maso̱ṅtane̱ a bi ná munj’ao, ńe nde mongwaned’ao, e diwengisan na mo̱ o mambo jita, nde a si buki mo̱. (Bbot. 2:18) A mombwea besengedi bao na lee̱le̱ pe̱ mo̱ edube. Muto mō̱ o Kanada a kwali jombwea mom’ao ná: “ A si mayaṅa besengedi bam to̱ buńa, to̱ kwala ná, ‘O s’angame̱n be̱ne̱ yi pat’a mo̱nge̱le̱.’ E pe̱ nde mubie̱ lambe̱ toi ńa bwam. A mongwane̱ mba o te̱se̱ jo̱nge̱le̱ lam na muyao, yete̱na nika e mapula.”

4. Ne̱ni mome eno̱ ná a lee̱le̱ ná a mombwea besengedi ba munj’ao ke̱ a mombwea bito bape̱pe̱ e?

4 Mome nu mombweye̱ besengedi ba munj’ao a mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ke̱ a mombwea bito bape̱pe̱ ná a si bwese̱ mo̱ ndutu. A si malee̱le̱ babo̱ eto̱nd’a mome na muto to̱ jombwea babo̱ o mbadi ni si te̱nge̱n; a si mabola pe̱ to̱ nika ke̱ e o milongwa ma bekwali o Inte̱rne̱t. (Hiob 31:1) Mbale̱ ńe nde ná, angame̱n be̱ munj’ao jemea, seto̱ buka te̱ ońolana a to̱ndi mo̱, nde ońolana a to̱ndi Loba, a singe̱ pe̱ bobe.​—Langa Myenge 19:15; 97:10.

5. Ne̱ni muto eno̱ ná a lee̱le̱ ná a maso̱ṅtane̱ mom’ao e?

5 Mome e ná ongwane̱ munj’ao o “dube̱” mo̱, nika ná o bola mo̱ edube ende̱ne̱ yete̱na embilane̱ mulopo mao, Yesu Kristo. (Efe. 5:22-25, 33) Edube a mabolano̱ mo̱, e me̱nde̱ tute̱le̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ besengedi bao na jombwea pe̱ mo̱ na muyao niponda a walame̱nno̱ na mambo ma mudī, to̱ a be̱nno̱ lambo le o takise̱ mo̱. Mome mō̱ o Inglisi mo̱ ná: “Ponda iwo̱, munj’am a me̱ne̱ ná ebe̱yed’am e tuko, a so̱ṅtane̱ ná lambo le o takise̱ mba. Na mo̱ a bupe̱ bete̱sedi be o Minia 20:5, to̱ e pula nde ná enge̱le̱ ponda ni te̱nge̱n o ‘toa’ mo̱nge̱le̱ mam, yete̱na ye nde lambo jeno̱ ná di kwalea.”

6. Ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná jongwane̱ bana o bia jombwea bane̱ e, njika tombwane̱ pe̱ nika e mawaneano̱ babo̱ e?

6 Bayedi bena ba mombweye̱ mō̱ na nune̱, be nde o jokwe̱le̱ bana babu eyembilan a bwam. Ye mbale̱ ná, bayedi tobotobo nde ba be̱n m’bē̱ ma jokwe̱le̱ bana babu ne̱ni jombwea bane̱. K’eyembilan, bayedi be ná bokwe̱le̱ babo̱ ná ba si ńa mīla o Ndabo a Janea. O pond’a longe̱le̱ la ńolo na bonasango, bayedi be ná ba langwea bana babu ná ba se̱le̱ jese̱le̱ ná bane̱ ba no̱nge da denge̱ babo̱ pe̱ ba mano̱ngo̱. Nde be̱se̱ o mwemba be ná bongwane̱ bayedi. Muna a boledi te̱ biso̱ lambo la bwam, k’eyembilan a tele̱ye̱ biso̱ jo̱mbe̱, di sese mo̱. Bola la nika di me̱nde̱ bwese̱ muna muńe̱nge̱, longwane̱ pe̱ mo̱ o jokwa ná “bola le bonam buka kusa.”​—Bebolo 20:35.

“JOMBWANE̱ MŌ̱ NA NUNE̱” O MWEMBA

7. Ne̱ni Yesu ombwedino̱ mot’a ndo̱ki e, nje pe̱ eyembilan a Yesu e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

7 Buńa bō̱ ke̱ Yesu e o ekombo a Dekapoli, bato ba ta “ba wanea mo̱ mot’a ndo̱ki timba e tano̱ o mudumbu.” (Marko 7:31-35) O mulopo ná a bo̱lise̱ mo̱ oboso ba bato be̱se̱, Yesu ‘alane̱ nde mo̱ o mbasan,’ na mo̱ a bo̱lise̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana kana nu moto a tano̱ ndo̱ki, yen ebe bo̱lise̱ la mo̱ oteten a dimuti di wusa takise̱ mo̱. Yesu ombwedi besengedi bao, a bo̱lise̱ mo̱ etum na dimuti. Ye mbale̱ ná di titi ná di bola betańsedi. Nde je ná jombwea ńo̱ngi na besengedi ba bonasango asu, jangame̱n pe̱ bola nika. Paulo a tili ná: “Jombwane̱ mō̱ na nune̱ ná jumwe̱le̱ ndolo na bebolo ba bwam.” (Bon. 10:24) Yesu a so̱ṅtane̱ besengedi ba nu mot’a ndo̱ki, a lee̱le̱ mo̱ muyao. A se̱ eyembilan a bwam ońol’asu!

8, 9. O njika mbadi jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mombwea bato ba mákokwe̱ mimbu na baboedi e? (Bola byembilan.)

8 Jombweye bato ba mákokwe̱ mimbu na baboedi. Ede̱mo a boso ya mwemba ma Kriste̱n ye nde ndolo. (Yohane 13:34, 35) Ni ndolo nde e matute̱le̱ biso̱ o bola me̱se̱ o jongwane̱ ba ba mákokwe̱ mimbu na baboedi o jukea o ndongame̱n na te̱ pe̱ dikalo la myango ma bwam. Di mongwane̱ babo̱ to̱ná ngud’abu e si madie̱le̱no̱ babo̱ o bola jita o dikalo, to̱ e be̱ pe̱ nde ná nika e mawutise̱ ebol’asu (Mat. 13:23) Mikael nu madangwane̱ nde ebamban a matimbise̱le̱ mbia mao na bonasango ba dibo̱to̱ lao la dikalo jita la masoma ońola jongwane̱ ba mawaneano̱ mo̱. Mo̱ ná: “Ońola jongwane̱ lena babo̱ be̱se̱ ba mawaneano̱ mba, ne ná na we̱le̱ jukea o ndongame̱n na no̱ngo̱ pe̱ dongo o dikalo ponda ye̱se̱. Na to̱ndi tobotobo dikalo l’ebamban.”

9 Bete̱l jita i be̱n bato ba mákokwe̱ mimbu na baboedi. Batudu o Bete̱l ba mombwea ban bonasango ba jemea ninka ná, ba mabola ná ba te̱ dikalo tongwea na maleta na telefon. Bill nu be̱n 86 ma mbu, na nu matileye̱ bato be o betika, mo̱ ná: “Nika ńe biso̱ edube o te̱ dikalo tongwea na maleta.” Nancy nu be̱n lambo ka 90 ma mbu mo̱ ná: “Na si me̱ne̱ din tila la maleta ka londe̱ la mikuta ma kalati buka te̱. Le nde dikalo. Bato bangame̱n bia mbale̱!” Ete̱l nu yabe̱ o 1921 mo̱ ná: “Belongi be̱se̱ be mba sese. Mińa mō̱ to̱ bo̱to̱ la mbo̱ti le mba ndutu.” To̱ na nika, a mabwane̱ dikalo la telefon muńe̱nge̱, a be̱n mape̱pe̱le̱ ma bwam. Barbara nu be̱n 85 ma mbu mo̱ ná: “Kana na si be̱nno̱ ja la bwam, ye mba ndutu o busa o dikalo ponda ye̱se̱. Nde dikalo la telefon di mongwane̱ mba ná na kwalisane̱ bape̱pe̱. Na som wa, a Yehova!” O pambo a ponda ńa lambo ka mbu mō̱, dibo̱to̱ la bonasango ba tiki bena ba mákokwe̱ mimbu o Bete̱l po̱ ba tombise̱ 1 228 háwa o dikalo, ba tila pe̱ 6 265 la maleta, ba bele̱ buka na 2 000 la ngedi, ba bola pe̱ 6 315 la kalati. Ye̱ke̱i te̱ min miwe̱n mi bwese̱ Yehova muńe̱nge̱! ​—Min. 27:11.

10. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bonasango asu ná ba tombwane̱ ndongame̱n o mususu mwe̱se̱ e?

10 Jombweye bape̱pe̱ o pond’a ndongame̱n. Ńo̱ng’asu ńe nde ná bonasango asu ba tombwane̱ ndongame̱n o mususu mwe̱se̱. Ba me̱nde̱ so̱ nde tombwane̱ yete̱na jongwane̱ babo̱. Ne̱ni e? Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ná di be̱ o ndongame̱n oboso ba ponda ná di si takise̱ babo̱. Ye mbale̱ ná, mambo mō̱ di si menge̱le̱no̱ me ná mabola biso̱ ná di sukane̱. Nde yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o sukane̱, ke̱ e mapula ná di duteye ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngulane̱ nika ná jombweye bape̱pe̱. Di si dimbea ná Yehova na Yesu nde ba mabele̱ biso̱ o ndongame̱n, je nde be̱n babu. (Mat. 18:20) Yangame̱n ná di bole babo̱ edube ende̱ne̱!

11. Ońola nje ba bena ba be̱n mongo o ndongame̱n bangame̱nno̱ bupe̱ bediedi be bolabe̱ o 1 Korinto 14:40 e?

11 Jombwea la bonasango asu di mabaise̱ pe̱ ná di bupe̱ bediedi. Bibe̱l mo̱ ná: “Mambo me̱se̱ ma bolane̱ o ńai ńangame̱n na bete̱sedi ba bwam pe̱.” (1 Kor. 14:40) Bonasango bena ba be̱n mongo o ndongame̱n ba mabupe̱ nde be bediedi yete̱na ba bupe̱ ponda ni bolabe̱ babo̱. Bola la nika di malee̱le̱ ná ba si mombwea buka te̱ munasango nu me̱nde̱ tombise̱ dongo di bupe̱, nde mwemba mwe̱se̱. Ebanja bonasango bō̱ ba maja etum. Bō̱ bangame̱n no̱ngo̱ mutoa ma ndiyo. Bane̱ pe̱ ba bai nde mome to̱ muto nu si maboleye̱ Yehova ńe o jenge̱le̱ babo̱ omboa.

12. Ońola nje batudu ba mabole̱ ebolo na ngińa bangame̱nno̱ “ndolo ninde̱ne̱” e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Lee̱le̱ ba ba madie̱le̱ ndolo.”)

12 Yangame̱n ná batatedi ba mudī bena ba mabole̱ ebolo na ngińa o mwemba, na no̱ngo̱ pe̱ epol’a boso o ebol’a dikalo na ko̱di, ba to̱ndo̱be̱ ndolo ninde̱ne̱. (Langa 1 Tesalonika 5:12, 13.) Ye̱ke̱i te̱ o matimbise̱le̱ babo̱ jita la masoma ońola ebolo ba mabolano̱. We̱ so̱ na ngińa ná o sengane̱, o sue̱le̱ babo̱ na lee̱le̱ pe̱ masoma mo̱ngo̱. Omo̱ń a me̱se̱, “babo̱ nde ba mombweye̱ ońola midī mańu ka ba bena ba me̱nde̱ bole̱ bolangi.”​—Bon. 13:7, 17.

JOMBWEYE BAPE̱PE̱ O MŌNDA MA DIKALO

13. Nje jeno̱ ná jokwa na mbadi Yesu ombwedino̱ bato e?

13 Yesaya a bīse̱ jombwea Yesu ná: “A si me̱nde̱ bua esosongo e niam, to̱ dimse̱ musinga m’etrukaṅ mu dia mu mońe̱.” (Yes. 42:3) Ndolo Yesu a tano̱ a be̱ne̱n bato e tute̱le̱ mo̱ o lee̱le̱ nded’a mulema. A so̱ṅtane̱ besengedi ba ba bena ba ta ka besosongo be niam to̱ ka musinga m’etrukaṅ mu dia mu mońe̱. Na mo̱ ombwea babo̱, a lee̱le̱ babo̱ muyao, na we̱lisane̱. Nate̱na mo̱me̱ne̱ bana basadi ba ta ba po̱ na mo̱. (Marko 10:14) Ye mbale̱ ná di titi ná di so̱ṅtane̱ to̱ jokwe̱le̱ bato kana Yesu a bolino̱! Nde je ná jombwea bato be o mōnda masu ma dikalo, jangame̱n pe̱ bola nika. Nika e mabaise̱ ná di bie ne̱ni kwalisane̱ babo̱, njika ponda kwalisane̱ babo̱, na ponda ininga di mano̱ngo̱no̱ o bola nika.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea tobotobo mbadi di makwalisanno̱ bato e?

14 Ne̱ni jangame̱nno̱ kwalisane̱ bato e? O nin we̱nge̱, lodun na lodun la bato lo ‘matakatakane̱, na comea’ ońola beboledi ba bato ba ńunga ba matuke na ba njo, bato ba politik, na badiedi b’ebasi. (Mat. 9:36) Nika e boli ná bato jita ba si lakisane̱ pe̱ bane̱, to̱ be̱ne̱ dipita. Ye so̱ mweńa jita ná di lee̱le̱ muyao na nded’a mulema ke̱ di mapo̱so̱ byala na ton asu ńa bwambo! Seto̱ buka te̱ ońola so̱ṅtane̱ lasu la Bibe̱l to̱ mbadi di matele̱ye̱no̱ mo̱ nde jita la bato di masengano̱ mwe̱ndi masu, nde ońolana di mombwea babo̱ na mbale̱ na bola pe̱ babo̱ edube.

15. O njika mbadi tobotobo jeno̱ ná jombwea bato di mate̱ye̱no̱ dikalo e?

15 Mbadi ye jita jeno̱ ná jombwea bato di mate̱ye̱no̱ dikalo. K’eyembilan, myuedi me nde mbad’a jokwe̱le̱ ńa bwam. Jangame̱n longa myuedi masu o mbadi ni malee̱le̱ edube na muyao. Munasango mō̱ ńe paonia nu ta nu be̱ne̱ bato be pī na be iso̱n o mōnda mao, oko ná a si baise̱ pe̱ myuedi me ná mi takise̱ bato. Nika ńe nde myuedi mena moto a titino̱ ná alabe̱ to̱ bola jalabe̱ di si te̱nge̱n. K’eyembilan, a sambi myuedi mō̱ ka, ‘Mo̱ o bi dina la Loba e?’ to̱ ‘O bi nje ye Janea la Loba e?’ O diwengisan, a ta nde a kwala k’eyembilan ná, “Noko o Bibe̱l ná Loba a be̱n dina. Na lee̱ wa di dina e?” Ye mbale̱ ná, kana bato na bede̱mo ba yabane̱ beno̱ diwengisan, yen eyembilan e titi ná e dangwa bepolo be̱se̱. Nde o ponda ye̱se̱ jangame̱n jombwea bato na bola pe̱ babo̱ edube, nika e mabaise̱ ná di wase bia bato ba mōnda masu bwam.

16, 17. Ne̱ni be̱ lasu la muyao di matute̱le̱no̱ biso̱ o jombwea (a) ponda di malano̱ pe̱pe̱le̱ bato e? (b) ponda di matombise̱no̱ o kwalisane̱ babo̱ e?

16 Njika ponda jangame̱nno̱ pe̱pe̱le̱ bato e? Je nde be̱n ba si belabe̱ niponda jeno̱ o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Ye so̱ mweńa ná di pe̱pe̱le̱ bato o ponda ńena beno̱ ná ba we̱le̱ kasa biso̱! (Mat. 7:12) K’eyembilan, mo̱ bato ba mōnda mo̱ngo̱ ba minda te̱me̱ o mano̱ngo̱ mabu o su la woki e? Ye te̱ nika, ke̱ wangame̱n botea na dikalo la ngea, dikalo l’ebamban, to̱ pe̱pe̱le̱ bato be ná ba we̱le̱ kasa wa o ni ponda.

17 Ponda ininga jangame̱nno̱ tombise̱ na moto e? Bato jita ba walame̱ne̱ bwambi, ońola nika ye dibie̱ ná o be̱ isungu, sepo̱n o bebotedi. Ye bwam o pomane̱ bo̱le̱ ekwali o mulopo ma ja pond’a bwaba. (1 Kor. 9:20-23) Bato be̱n te̱ ná di mombwea bete̱medi na walame̱ne̱ labu, ba le̱le̱m o kasa biso̱ ponda nipe̱pe̱ di mapo̱no̱. Jangame̱n lee̱le̱ epum’a mudī ma Loba o ebol’asu ya dikalo. Na mbale̱, di me̱nde̱ be̱ “baboledi mwemba na Loba” yete̱na di boli nika. Yehova e pe̱ ná a bolane̱ biso̱ o jongwane̱ moto o kasa mbale̱.​—1 Kor. 3:6, 7, 9.

18. Njika minam di pite̱no̱ o kusa ke̱ di mombwea bape̱pe̱ e?

18 Ońola nika, di we̱ na ngińa ná jombweye bane̱ o mbia masu, o mwemba, na o mōnda ma dikalo. Di me̱nde̱ kusa jita la minam nin we̱nge̱ na o kie̱le̱ ni maye̱ ke̱ di boli nika. Myenge 41:2, 3 mo̱ ná: “Bonam na nu nu mombweye̱ mutuedi; Yehova a me̱nde̱ sunga mo̱ o buńa ba ndutu. . . . Ná a be̱ munam o [wase].”