1. Nje e boli ná Kain a si no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ e, nje pe̱ e bupe̱ e?

KAIN a ta angame̱n po̱so̱ njika bedomsedi no̱ngo̱: Jalea mo̱nge̱le̱ mao ma bobe to̱so̱ jese̱le̱ ná ma mo̱nge̱le̱ nde madie̱le̱ bebolo bao. Bedomsedi ba bwam be wusa lenea mo̱ tombwane̱; ba bobe pe̱ mbeu a ńolo. O bi nje Kain a no̱ngino̱ ka bedomsedi; a si po̱si bwam. Bedomsedi bao na mbupan mao ba boli munańango ao ńajemea Abel a bo̱lo̱ne̱ longe̱. Bedomsedi ba Kain be ńamse̱ pe̱ mulatako mao na Muweked’ao.​—Bebo. 4:3-16.

2. Njika mweńa k’asu ni dongame̱n o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ ńeno̱ e?

² Biso̱ pe̱ di be̱n mpo̱so̱ko na bedomsedi jangame̱nno̱ o no̱ngo̱. Seto̱ bedomsedi basu be̱se̱ nde be ná be lenea biso̱ longe̱ to̱ kwedi. Nde, jita la bedomsedi basu, na mpo̱so̱ko masu be ná ba be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń asu. Nde, k’asu ni dongame̱n o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ńe ná ńongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱ longe̱ di nangedi, la musango, o mulopo ma longe̱ di londi na mpungu, myambo name̱ne̱ pe̱ na mawo̱ndo̱n.​—Min. 14:8.

3. (a) O no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱, jangame̱n dube̱ nje e? (b) Njika myuedi di malano̱ jombwea e?

³ Nje so̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be  dibie̱ e? E mapula ye̱ke̱i te̱ ná di dube̱ Loba, esibe̱ dinga penda ná a be̱n ńo̱ngi na ngudi o jongwane̱ biso̱ ná di be̱ dibie̱. E mapula pe̱ ná di dube̱ Eyal’a Yehova na mbad’ao ńa bola la mambo, na lakisane̱ pe̱ malea mao. (Langa Yakobo 1:5-8.) Nika di masiseano̱ be̱be̱ na mo̱ na ńaka pe̱ o ndolo di be̱ne̱nno̱ Eyal’ao, di mapo̱ o dikala la lakisane̱ jo̱nge̱le̱ lao. Ombusa nika so̱ di mako̱lo̱ngo̱ne̱ ede̱mo a jombwea Eyal’a Loba oboso ná di mano̱ngo̱ bedomsedi basu. Nde ne̱ni so̱ jeno̱ ná di we̱le̱ po̱ngulane̱ mbad’asu ńa no̱ngo̱ bedomsedi e? Be̱ la ńai ni le̱le̱m o no̱ngo̱ bedomsedi di mapula nde kwala ná di tingame̱ o mpo̱so̱ko masu to̱ e be̱ nde ne̱ni e?

4. Njika mpo̱so̱ko Adam a tano̱ a be̱ne̱ ná a po̱nge e, nje pe̱ e bupe̱ e?

⁴ Botea o bebotedi ba longe̱ la moto o wase, e po̱yedi bome na bito ná ba no̱nge bedomsedi ba mweńa. Adam a ta angame̱n po̱so̱ oteten a sengane̱ Muweked’ao to̱ Eva. A ta a pula no̱ngo̱ bedomsedi, nde o mo̱nge̱le̱ ná nje jombwea bedomsedi a no̱ngino̱ e? Munj’ao nu wo̱ndo̱be̱ a die̱le̱ mo̱ ná a po̱nge mpo̱so̱ko mu tombi bobe, mwena mu boli ná a bo̱lo̱ne̱ paradisi na mo̱me̱ne̱ longe̱ lao. Nika e ta pe̱ nde bebotedi ba mbo̱lo̱n a me̱se̱ na bam. Di dia di mataka ońola mbupan ma bedomsedi ba bobe ba Adam.

5. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ no̱ngo̱ la bedomsedi e?

⁵ Bō̱ be ná ba bolane̱ mo̱nge̱le̱ ná longe̱ di wusa pe̱te̱ ńe̱nge̱ne̱ di si be̱ne̱ te̱ ná di no̱nge bedomsedi. Mo̱ wa pe̱ o madutea nde ni mbadi e? O̱nge̱le̱ ninka ná, Yehova a si weki bato ba benama o be̱ ka masin m’ebolo mena ma si maduteye̱ to̱ po̱ngo̱ mpo̱so̱ko. Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱. To̱ná Yehova a mapulano̱ ná di no̱nge bedomsedi, nika e titi ońola bobe bwasu. Ombwea te̱ mambo mō̱ ma malee̱ nika.

6, 7. Njika mpo̱so̱ko Bonaisrael ba kwaṅ ba tano̱ ba be̱ne̱ e, ońola nje pe̱ nika e tano̱ babo̱ ndutu o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁶ Ba bokino̱ o Mundi ma Dikaki, Bonaisrael ńa kwaṅ ba ta ba be̱ne̱ mpo̱so̱ko ma dibongo: Jowe̱ Yehova to̱so̱ bolea loba dipe̱pe̱ (to̱so̱ maloba). (Langa Yosua 24:15.) Ye ná ye̱ne̱ne̱ biana e ta nde bedomsedi be wam. Nde mpo̱so̱ko mabu mu wusa tongulane̱ o be̱ lambo di maleneye̱ longe̱ to̱ kwedi. Jita la ngedi o ponda Bakaisedi, bana ba Israel ba po̱ngi mpo̱so̱ko mu titi dibie̱. Bumbe̱le̱ Yehova mbusa na jowe̱ pe̱ maloba ma lobango. (Bak. 2:3, 11-23) Dutea pe̱ nje e tombi ngedi po̱ o myango ma tumba la Loba we̱ni ba tano̱ eto̱m o no̱ngo̱ bedomsedi. Muto̱ped’a mudī Elia a kiki na bwē mambo ba tano̱ bangame̱n po̱so̱: Bolea la Yehova to̱so̱ bolea Loba la lobango Baal. (1 Ki. 18:21) Elia a domedi tumba ońola be̱ne̱ lao la milema miba. We ná wo̱nge̱le̱ ná nika e ta nde mpo̱so̱ko mu wam ebanja bolea la Yehova le nde lambo le dibie̱ di maleneye̱ pe̱ tombwane̱ ponda ye̱se̱. O mbale̱ ńe̱se̱, to̱ moto to̱ mō̱ ńena nu maduteye̱ bwam a si wusa to̱ndo̱ to̱so̱ lata na Baal. Nde ba Bonaisrael ba ta “bendea o midi miba.” Elia ome̱le̱ babo̱ na dibie̱ ná ba po̱se mbad’a jowe̱ ńasam​—jowe̱ la Yehova.

⁷ Ońola nje nika e wusano̱ be̱ ba Bonaisrael ndutu o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱? Laboso, ba ta ba mábo̱lo̱ne̱ dube̱ le̱se̱ o mbasanedi ma Yehova nde ba banga pe̱ o sengane̱ doi lao. Ba si ta ba boka eyot’a so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n to̱ dibie̱ di mawe̱ na Loba; ba si ta pe̱ to̱ ba lakisane̱ Yehova. Die̱le̱ la babo̱me̱ne̱ mulatako na so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n di wusa jongwane̱ babo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱. (Mye. 25:12) Omo̱ń a nika, bese̱le̱ bato bape̱pe̱ ba die̱le̱ babo̱ to̱ mo̱me̱ne̱ no̱ngo̱ bedomsedi o mulopo mabu. Bato o ekombo bena ba si ta bowe̱ Yehova nde ba yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma Bonaisrael, ba  tute̱le̱ babo̱ o bupe̱ ebimbe̱ ya basibi. Yehova a ta a máboṅe̱le̱ babo̱ etum oboso ba ponda ná ninka lambo ńena e bolane̱.​—Bbu. 23:2.

8. Njika belēdi ba mweńa jombwea no̱ngo̱ la bedomsedi myango ma Bonaisrael mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Byembilan be bolabe̱ omo̱ń be mabola biso̱ belēdi be wam o so̱ṅtane̱. Mō̱ ńasu te̱ angame̱n no̱ngo̱ bao bedomsedi, mpo̱so̱ko ma dibie̱ na mi te̱nge̱n pe̱ mi se̱medi nde o so̱ṅtane̱ di londi la Betiledi. Galatia 6:5 e mome̱le̱ biso̱ ná: “Moto te̱ a me̱nde̱ bambe̱ mao mūna.” Di si bambe̱le̱ moto nupe̱pe̱ m’bē̱ ma no̱ngo̱ bedomsedi o mulopo masu. O diwengisan, biso̱ mo̱me̱ne̱ jangame̱n jokwa bia nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Loba, di po̱so̱ pe̱ o bola nika.

9. Ońola nje nika ńeno̱ ná e be̱ nde̱nde̱le̱ o jese̱le̱ ná bane̱ ba no̱nge bedomsedi o mulopo masu e?

⁹ Ne̱ni jeno̱ ná di ko̱ o mbea ńa jese̱le̱ ná bane̱ nde ba po̱nge mpo̱so̱ko o mulopo masu e? Mińakisan me ná mi tute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe. (Min. 1:10, 15) Nde to̱ bane̱ ba keka nde o ńakisane̱ biso̱ ne̱, ye nde m’bē̱ masu o bupe̱ doi lasu la mulema lena jokwabe̱le̱ na Bibe̱l. O jita la mambo, jesele̱ te̱ ná bape̱pe̱ ba no̱nge bedomsedi o mulopo masu, ke̱ je nde no̱ngo̱ bedomsedi o ‘wala na babo̱.’ Nika pe̱ ńe nde mpo̱so̱ko mō̱, nde mwena mwe nde̱nde̱le̱.

10. Ońola njika lambo Paulo a tano̱ a be̱ne̱ ná ome̱le̱ bato ba Galatia e?

¹⁰ Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ bato ba Galatia na bwē ońola ka ńe nde̱nde̱le̱ ńa jese̱le̱ ná bane̱ ba no̱nge bedomsedi be mombweye̱ babo̱. (Langa Galatia 4:17.) Bō̱ o mwemba ba ta ba pula no̱ngo̱ bedomsedi be mombweye̱ bape̱pe̱ ná ba be̱ne̱ nde ko̱di ońol’abu, ná ba sumwe babo̱ na bamuloloma. Ońola njika njo̱m e? Ban bato ba mulema munde̱ne̱ ba ta nde ba pulise̱ bepolo baboso. Ba ta ba kata myoyo mabu ba si be̱ne̱ pe̱ to̱ edube ońola m’bē̱ bonasango abu o dube̱ ba be̱nno̱ o no̱ngo̱ bedomsedi babu ba babo̱me̱ne̱.

11. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi babu ba babo̱me̱ne̱ e?

¹¹ Paulo a lee̱le̱ eyembilan a bwam ya bola la bonasango ao edube ońola wonja  ba be̱nno̱ o no̱ngo̱ babu bedomsedi. (Langa 2 Korinto 1:24.) O bon ba we̱nge̱, ba mabola te̱ bato malea jombwea mpo̱so̱ko mu mombweye̱ moto mo̱me̱ne̱, batudu bangame̱n bupe̱ y’eyembilan. Be muńe̱nge̱ o tombe̱le̱ bane̱ o dibemba belēdi bena be mabuse̱ o Bibe̱l. Nde batudu ba mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ o jese̱le̱ munasango na munańango te̱ ná a no̱nge bao bedomsedi. Nika e te̱nge̱n ońolana ba bonasango ba mala o lembe̱ mbupan ma bedomsedi babu. Belēdi ba mweńa ben: Je ná jongwane̱ bape̱pe̱ na duta pe̱ mo̱nge̱le̱ mabu omo̱ń a bete̱sedi to̱ malea ma Betiledi. Nde bane̱ ba be̱n bwam na m’bē̱ ma no̱ngo̱ babu bedomsedi. Be bedomsedi be te̱ ba dibie̱, ba matombwane̱. E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná, jangame̱n jeka biso̱me̱ne̱ na jo̱nge̱le̱ ná je wonja o no̱ngo̱ bedomsedi o mulopo ma bane̱ bonasango na bonańango.

12, 13. Ońola nje nika ńeno̱ nde̱nde̱le̱ o sengane̱ mulema masu ke̱ je owas’a malinga to̱ bo̱bo̱ la mulema e?

¹² Belēdi bō̱ to̱so̱ munia mō̱ mu biane̱ jita mwe nde ná: Sengane̱ mulema mo̱ngo̱. Nde bola la nika le ná di be̱ nde̱nde̱le̱. O mudi mō̱ mo̱me̱ne̱ nika ńena e te̱nge̱ne̱ Betiledi. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di s’ese̱le̱ mulema masu mu titi ke̱nge̱nge̱ to̱so̱ besengedi basu ba teten ná mo̱ nde be die̱le̱ biso̱ ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi. (Min. 28:26) Myango ma Bibe̱l pe̱ mi malee̱ betune̱ ba sengane̱ la mulema. Nje ye bobe buka me̱se̱ ye nde ná “mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱.” (Yer. 3:17; 13:10; 17:9; 1 Ki. 11:9) Nje so̱ nika ńeno̱ ná e we̱le̱ be̱ ońol’asu yete̱na di sengane̱ nde mulema masu e?

¹³ Mulema ma Kriste̱n mwe mweńa, ońola nika nde jomabe̱le̱no̱ ná di to̱nde Yehova na mulema masu mwe̱se̱, di to̱nde pe̱ bonasango asu kana biso̱me̱ne̱. (Mat. 22:37-39) Nde bepasi ba Bibe̱l jombwedino̱ o dongo di se̱le̱ be bonde̱ ka ńe nde̱nde̱le̱ ńa jese̱le̱ ná besengedi basu ba teten be be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ masu na bebolo basu pe̱. K’eyembilan, nje ye ná e we̱le̱ o bolane̱ yete̱na di no̱ngi bedomsedi bō̱ owas’a malinga e? Di bi jalabe̱ yete̱na di ta di mábola nika kwaṅ. (Min. 14:17; 29:22) To̱so̱ je ná di we̱le̱ no̱ngo̱ bedomsedi boú ke̱ mulema mu bo̱bi biso̱ e? (Mis. 32:6-12; Min. 24:10) We̱le̱ o mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ná Eyal’a Loba e malee̱ dibie̱ la be̱ ‘muboled’a mbend’a Loba.’ (Rom. 7:25) E me̱ne̱ne̱ so̱ na bwē ná je ná di ko̱ o mbea na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na jese̱le̱ ná besengedi basu ba teten nde be be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi be mweńa.

14. Ne̱ni di bino̱ ná tukwa la jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le ná di be̱ bwam e?

¹⁴ E mapula ná di no̱nge bedomsedi be dibie̱. Nde nika e si mapula kwala ná jangame̱n banga o wengisane̱ bedomsedi ngedi po̱ di máno̱ngo̱no̱ mo̱. Midiyo me e me̱nde̱no̱ pula ná jombweye pe̱te̱ bedomsedi bō̱ di tano̱ di máno̱ngo̱, to̱ pondapo̱ tukwa mo̱. Maka eyembilan a Yehova jombwea bato ba Ninive o mińa ma Yona. “Nde Loba e̱nno̱ beboledi babu ná bese̱le̱ bede̱mo babu ba bobe, na mo̱ a timbise̱ jo̱nge̱le̱ ombusa ońola bobe a tano̱ a kakane̱ o bolane̱ babo̱, a si londise̱ nika.” (Yona 3:10) Ombusa mo̱ je̱ne̱ jate̱le̱ la bato ba Ninive, diwengisan la mo̱nge̱le̱ mabu, Yehova a tuko bedomsedi bao. Na di bola, a lee̱le̱ muyao, sibise̱ la ńolo na mulema ma ndedi. Omo̱ń a nika, Loba a si mano̱ngo̱ bedomsedi dibokime̱ne̱ malinga mao ma mońano̱, ka nje te̱ jita la bato di mabolano̱.

15. Nje ye ná e die̱le̱ biso̱ o tukwa bedomsedi e?

 ¹⁵ Midiyo me ná mi po̱ye̱ biso̱ yeno̱ ná e be̱ bwam ná jombweye pe̱te̱ mpo̱so̱ko to̱so̱ bedomsedi basu. Nika ńe nde ná e be̱ ke̱ bete̱medi ba kwaṅ be tuko. Yehova a ta be̱ a wengisane̱ bedomsedi bao ngedi iwo̱ ke̱ bete̱medi be tuko. (1 Ki. 21:20, 21, 27-29; 2 Ki. 20:1-5) So̱ṅtane̱ la peńa pe̱ le ná di bola biso̱ njo̱m a wengisane̱ bedomsedi basu. Kiṅe̱ David a ta a langwabe̱ mpoṅ jombwea Mefiboset muladi ma Saul. Nde David a so̱ṅtanno̱ mbale̱ ombusa ponda, a wengisane̱ bedomsedi bao. (2 Sam. 16:3, 4; 19:24-29) Ngedi iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ dibie̱ o bola mulemlem.

16. (a) Nje ye ka bediedi bō̱ be mongwane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ e? (b) Ońola nje na ne̱ni pe̱ so̱ jangame̱nno̱ jombwea bedomsedi di tano̱ di máno̱ngo̱ e?

¹⁶ Eyal’a Loba e mabola biso̱ malea ná di si be̱ pe̱le̱pe̱le̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. (Min. 21:5) Di no̱ngi te̱ ponda o me̱ne̱ bwambwam matongo me̱se̱ to̱so̱ mambo me̱se̱ ma mombweye̱ bedomsedi bō̱ te̱nge̱, di matongwe̱le̱. (1 Tes. 5:21) Oboso ná a mano̱ngo̱ bedomsedi ba nje o bola, mulopo ma ndabo a mbia mangame̱n no̱ngo̱ ponda o wase̱le̱ Betiledi na kalat’a bebokedi, ombwea pe̱ mo̱nge̱le̱ to̱ mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bape̱pe̱ o mbia mao. O̱nge̱le̱ ná Loba anedi Abraham ná a bupe̱ nje munj’ao a tano̱ a kwala. (Bebo. 21:9-12) Batudu pe̱ bangame̱n no̱ngo̱ ponda o po̱ngo̱ muwaso. Be te̱ bato ba maso̱ṅtane̱, ba bi pe̱ myoyo mabu ba si me̱nde̱ bwa bo̱ngo̱ o bo̱lo̱ne̱ edub’abu ońolana so̱ṅtane̱ la peńa na lena le mbaki ba kusino̱ di matute̱le̱ babo̱ ná ba wengisane̱ bedomsedi ba tano̱ ba mábo̱le̱ no̱ngo̱. Bangame̱ne̱ o be̱ be̱be̱ o wengisane̱ mbad’abu ńa je̱ne̱ mambo na bedomsedi babu yete̱na nika ńangame̱n, nde biso̱ be̱se̱ pe̱ di mabola bwam o bupe̱ y’eyembilan. Nika ńe ná e wanea mwemba musango na pī.​—Bebolo 6:1-4.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ tongwe̱le̱ o no̱ngo̱ la bedomsedi e?

¹⁷ Bedomsedi bō̱ be bodilo buka bene̱. Be bena be dili be mabaise̱ ná moto a bate dutea na we̱le̱ pe̱ nika o muka, nje ye ná e no̱ngo̱ ponda. Kriste̱n iwo̱ yangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi nga i maba to̱so̱ babe̱, na na nja pe̱. Bedomsedi bepe̱pe̱ ba mweńa be ná be lenea moto jita la minam be nde ba ne̱ni na njika ponda no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu. O mambo ka man, ye mweńa ná di be̱ne̱ lakisane̱ di bo̱le̱ ná Yehova a dongame̱n o wanea biso̱ bediedi be dibie̱, a mabola pe̱ nika. (Min. 1:5) Ye so̱ mweńa o se̱me̱ye̱ omo̱ń a Bibe̱l ka mpete̱ ma tongo a malea, na pulise̱ pe̱ bediedi ba Yehova o muka. Nde di we̱le̱ pe̱ o mulopo ná Yehova e ná a bola biso̱ bede̱mo be mapule̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mulatako na jemea lao. O be̱n te̱ bedomsedi ba mweńa o no̱ngo̱, ko̱lo̱ngo̱ne̱ baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ben bedomsedi be malee̱le̱ ndolo na be̱ne̱nno̱ Yehova e? Mo̱ be me̱nde̱ wanea mbia mam muńe̱nge̱ na musango e? Mo̱ be me̱nde̱ pe̱ lee̱le̱ ná ne we̱lisane̱ na muyao e?’

18. Ońola nje Yehova a menganno̱ biso̱ ná di no̱nge bedomsedi basu ba biso̱me̱ne̱ e?

¹⁸ Yehova a si mańakisane̱ biso̱ ná di to̱nde mo̱ na bolea mo̱. Ye nde nje di po̱sino̱ bola. Kana a bolino̱ biso̱ wonj’a bepo̱sedi, a malee̱le̱ edube ońola m’bē̱ na bwam di be̱nno̱ o “po̱so̱” nga di me̱nde̱ bolea mo̱ to̱ ke̱m. (Yos. 24:15; Mul. 5:4) Nde a mengane̱ biso̱ ná di we̱le̱ o ebolo bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ bena be se̱medi o Eyal’ao. Di dube̱ so̱ te̱ mbad’a Yehova ńa bola mambo na bete̱sedi a bolino̱ biso̱ na muyao, je ná di no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ nde di lee̱ pe̱ ná je ńai ni sikimedi o mangea masu me̱se̱.​—Yak. 1:5-8; 4:8.