MYANGO MA LONGE̱
Yehova a si com mba to̱ buńa!
Na ta nde mō̱ ńa ngo̱ndedi ine̱i i po̱so̱be̱ o bola Ado̱lf Hitle̱r mbonji ombusa ekwal’ao. Ońola nje na po̱so̱be̱no̱ e? Sango’am a ta a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bebolo ba Nasi, mo̱ pe̱ nde a ta muduane̱ mudied’a dibo̱to̱ diwo̱ la y’epep’a politik o mundi masu. Ńango’am nu ta nde mudubed’a ebas’a katolik nunde̱ne̱ a ta a pula ná na be̱ ngo̱nded’a pata. To̱na mi mińakisan miba, na si timbi mō̱ ńa Nasi to̱ ngo̱nded’a pata. Na mala langwea bińo̱ ońola nje.
NA KOKEDI nde o mundi ma Graz, o Ostria. Na po̱ino̱ mbu samba, na lomabe̱ o esukul’a belongedi b’ebasi. Nde na ta mańaka o je̱ne̱ musonje oteten a pata na ngo̱nded’a pata. Ońola nika nde ńango’am emedino̱ ná nasumwe̱ o y’esukulu oboso ná mbu m’esukulu mu maya po̱ o su.
Ombusa ponda na mba nala o esukulu e be̱n wum’a boja. Bulu bō̱, na sango’am a po̱ no̱ngo̱ mba ke̱ ko̱s’a dibumbe ye o ko̱ o Graz. Jalo o wutame̱ o mundi ma Schladming. Di tunge̱no̱, biso̱ masa ma kata ńangi nde ko̱s’a dibumbe e bule̱le̱no̱ mo̱. Ngedi nipe̱pe̱, avio̱n i ta i dua be̱be̱ na wase, yango biso̱ na ńango’am ńa mbambe̱ ngadi ke̱ di jai o eboko. O su la bila, nde ye̱ne̱ne̱no̱ ná banedi b’ekombo, n’ebasi ba wo̱ndi biso̱.
NOKO NÁ YEHOVA A SI MASUBA O SUE̱LE̱
O mbu 1950 nde Mboṅ a Yehova po̱ e botedino̱ jokwa Bibe̱l na ńango’am. Na ta na lambe̱ toi o senga ekwal’abu, nukea pe̱ o ndongame̱n ponda iwo̱ na ńango’am. A timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná Mboṅ a Yehova nde i bi mbale̱, na mo̱ a dubisabe̱ o mbu 1952.
Niponda na ta nde ne̱ne̱ mu mwemba ka jako̱to̱ne̱ la badun ba bito. Nde di ta jala pe̱pe̱le̱ mwemba mō̱ mu ta mu be̱ne̱ jita la beso̱mbe̱—mu si ta ma badun ba bito! Di timbino̱ o Graz, na mba na botea o jukea o ndongame̱n ye̱se̱, nika e si no̱ngi pond’a bwaba na mba pe̱ na bukea o mo̱nge̱le̱ ná nje na tano̱ nokwa e ta nde mbale̱. Na timba pe̱ bia Yehova ka Loba di masue̱le̱ baboledi bao ponda ye̱se̱. A mabola nika to̱ o ponda di me̱ne̱no̱ biana je o lembe̱ mitakisan esibe̱ mongwanedi.—Mye. 3:5, 6.
Na ta na pula te̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo. Na botedi nde na bonańango’am ba dibum diwo̱. Bandome̱ bam bane̱i ba bito ba batudu ba ta ba májasumwe̱ omboa o wala bol’ebolo
ka balēdi b’esukulu. Na pe̱pe̱le̱ babo̱ o mi mindi o jembe̱ babo̱ ná bokwe Bibe̱l. Babo̱ be̱se̱ ba boli nika, ba timba Mboṅ a Yehova.O wok’am nilonde̱ iba ńa dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, nde na dongame̱nno̱ muto mō̱ ńa lambo ka bodun ba 30 ma mbu, na biso̱ na mo̱ di botea jokwa la Bibe̱l. A ńaki nate̱na dubise̱, ombusa ponda mom’ao na bana bao ba bome baba pe̱ ba dubisabe̱. Di jokwa louse̱ dube̱ lam. Ońola nje e? Ebanja to̱ moto a si tombise̱ mba jokwa. Na ta nangame̱n boṅsane̱ jokwa te̱ bwam; ná na se̱le̱ jokwe̱le̱ mbame̱ne̱ denge̱ na mala pe̱ jokwe̱le̱ mūt’am! Nika ńongwane̱ mba o bata to̱ndo̱ mbale̱. O mo̱di má Dibaba 1954 nde na dubisabe̱no̱ o lee̱le̱ o mpoma ná, na bake̱ mbame̱ne̱ na Yehova.
“DI MATAKISABE̱ NDE DI SI COMABE̱”
O mbu 1955 nukedi o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la wase ńe̱se̱ o Jaman, o Fre̱nsi na o Inglisi. O Lo̱ndo̱n nde na dongame̱nno̱ munasango Albert Schroeder. A ta nde mulēdi o Esukul’a Bibe̱l ya Gilead, ombusa ponda a boledi ka elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. Ke̱ je o pe̱pe̱le̱ ndabo ekotedi ńa Inglisi, munasango Schroeder a leye̱ biso̱ m’bo̱m ma kalati ma ponda Bibe̱l e tano̱ e tilabe̱. Dina la Loba di ta di tilabe̱ oten na litera ya Bonahebe̱r, na mo̱ a tele̱ye̱ biso̱ mweńa ma mi m’bo̱m ma kalati. Nika e tapi mba mulema e bata pe̱ jembe̱ mba o no̱ngo̱ bedomsedi ba lańse̱ mbal’Eyal’a Loba.
Na botedi bolea ka paonia ńa pond’a mususu o 1 bwa Dimo̱di 1956. Ombusa myo̱di mine̱i, na ta na belabe̱ o bolea ka paonia ńa tobotobo o Ostria. Niponda, Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si ta o Mistelbak, owe̱ni na tano̱ na lomabe̱ o bolea. Nde na ta na be̱ne̱ mitakisan ma tobotobo. Biso̱ na mwenj’am ń’ebolo di ta diwengisan jita. Na ta na be̱ne̱ lambo ka 19 mbu, mo̱ pe̱ 25 mbu; na ta pe̱ nde na wa o mundi munde̱ne̱, mo̱ pe̱ o mundi m’eyidi. Na ta na to̱ndo̱ jindea o no̱ngo̱, mo̱ pe̱ a to̱ndo̱ pomane̱ te̱me̱. O pond’ebiamu, na ta na to̱ndo̱ jindea nanga, mo̱ pe̱ a to̱ndo̱ pomane̱ nanga. Nde we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo longwane̱ biso̱ o buka ma mawengisan, di tongwe̱le̱ o bola ebolo mwemba ka paonia.
Ye mbale̱ ná di ta di be̱ne̱ mitakisan mipe̱pe̱ minde̱ne̱. Di ta pe̱ di be̱ne̱ makekisan, “nde di si comabe̱.” (2 Kor. 4:7-9) Buńa bō̱ ke̱ je o dikalo o mundi mō̱, na bato ba loma mbo̱ abu o kukwa biso̱. Dibokime̱ne̱ na bekokoto ba mbo̱ be dinge̱le̱ biso̱ na mwenj’am, i kumwa doma, i busise̱ masonga. Di kwe̱ne̱ nde mā, nde na kane̱ ná, “Son, a Yehova, yi mbo̱ i kwedi te̱ biso̱ o ńolo, di pomane̱ wo̱ dibokime̱ne̱!” Mbo̱ i sisedino̱ biso̱ be̱be̱, na mo̱ i te̱me̱, i pe̱pe̱ myondo mabu, yala. Di so̱ṅtane̱ ná Yehova a tati biso̱. Ombusa nika, di te̱ dikalo o mu mundi mwe̱se̱, di bwa pe̱ muńe̱nge̱ ebanja bato ba ta ba sengane̱ biso̱. Yen ebe ba ta mańaka o je̱ne̱ ná yi mbo̱ i s’e̱nse̱ biso̱ sese, to̱so̱ je̱ne̱ titimbe̱ di lee̱le̱no̱ ombusa nje di kusino̱. Bō̱ babu ba timbi be̱ Mboṅ a Yehova.
Di bo bo̱ngo̱ bope̱pe̱. Buńa bō̱ mube̱ne̱ bolongi ba re̱nt owe̱ni di tano̱ di ja, a ta a wa na so̱ki, a sema biso̱ ná a mabwa biso̱ ebanja je o takise̱ myoyo ma mboa. Munj’ao a keki o lo̱ko̱ mo̱, nde a si we̱li. Di
sengi nde man me̱se̱ ke̱ je o tuṅ asu omo̱ń a nde̱ki. Di wamse̱ nde we̱le̱ konda ombusa jo̱mbe̱, di botea kaka mikuta masu. Di tele̱no̱ te̱ jo̱mbe̱, je̱n nde mube̱ne̱ bolongi a te̱m o makala, na po̱ o dia. Di busedi nde la jo̱mbe̱ la mbus’a sua na sango lasu le̱se̱, di tomba la mōnda ma mbonji. Di si timbi pe̱ to̱ buńa.Di no̱ngi tuṅ o bolongi ba be̱n. Di timbi ja oten be̱be̱ na mbu mō̱, nika ńongwane̱ pe̱ dikalo lasu. Ne̱ni e? Ni ndabo a be̱n e ta nde e te̱me̱ oteten a mundi, oten pe̱ nde bokwe̱ Bibe̱l bō̱ na biso̱ pe̱ ba tano̱ ba pula jokwa. Nika e si no̱ngi pond’a bwaba, na biso̱ di botea jese̱ jokwa la Bibe̱l na la Njongo a Betatedi woki te̱ o tuṅ asu, lambo ka 15 la bato ba ta be̱ bukea.
Di jai o Mistelbak buka mbu mō̱. Na mba na lomabe̱ pe̱te̱ o mundi ma Feidbak, o mikondo ma mbe̱ng’a Graz. Na ta na be̱ne̱ mwenj’ebolo ńa peńa, nde to̱ owo pe̱ mwemba to̱ mō̱ mu si ta. Di ta nde di ja o son a tuṅ a nde̱ki ni londe̱ iba ńa ndabo a bebambu. Nde kana bebambu be si tano̱ be latabe̱ bwam, ngo̱ e ta ńingea o mapo̱ndi mena di tano̱ di diba na mapapa ma ńuspepa. Di ta pe̱ nde di toa madiba o tongo ekukudu. Nde nika e si takise̱ biso̱. Ombusa myo̱di to̱ mininga nde dibo̱to̱ la bate̱ dikalo di bokisabe̱no̱. Lambo ka 30 ma belongi ba mbia mō̱ mwena moko Bibe̱l na biso̱ be timbi po̱ o mbale̱!
Ninka ńai a byembilan i boli ná na bate timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ le̱se̱ a mawaneano̱ ba ba mapulise̱ myam ma Janea. To̱ bato ba benama ba si sue̱le̱ nde biso̱, Yehova mo̱ e te̱ nde wa o sue̱le̱.—Mye. 121:1-3.
JONGWANE̱ TONGWEA NA “DIA LA MOM LA JONGISE̱” LA LOBA
O mbu 1958 jako̱to̱ne̱ la wase ńe̱se̱ di ta langame̱n be̱ o Ńu York, o yal’a bo̱l ńa Yanke na Polo Grounds. Na baise̱ wonja o jukea, na mukanjo m’ebolo ma Ostria mu baise̱ mba nga na me̱nde̱ to̱ndo̱ be̱ mūtu o klasi ni londe̱ 32 ń’Esukul’a Gilead. Na si wusa banga nink’edube! Na mba nalabe̱ dibokime̱ne̱ ná “E!”
O esukul’a Gilead na ta nde na ja o mbasanedi ma Martin Poetzinge̱r. Nu lembe̱ mitakisan minde̱ne̱ o ndabo a beboa ńa Nasi. Mo̱ pe̱ a boledi ombusa ponda
k’elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. Martin a ta be̱ a baise̱ mba ponda iwo̱ o klasi ná, “Erika, nje nika e mapulano̱ kwala na Jaman e?”Ke̱ jā o mongo maba m’esukulu, nde Natan Knor a langwedino̱ moto te̱ owe̱ni a lomabe̱no̱. Na ta nde na lomabe̱ o Parague. Nde kana na tano̱ na dia eso̱mbe̱ jita, e ta e pula ná sango’am o bole mba wonja denge̱ na mingea o mu mundi. Na kusane̱ mo̱ mo̱, na tunge̱ o Parague o mo̱di má So̱ṅe̱ má mbu 1959. Na ta nde na ja o bolongi ba bamuloloma o Asunción, na mwenj’ebolo ńa peńa.
Ombusa ponda to̱ ininga nde na dongame̱nno̱ Walte̱r Bright, ńamuloloma nupe̱pe̱ ńukedi o klasi nilonde̱ 30 ńa Gilead. Na ponda di timbi o bane̱, di lembe̱ pe̱ mitakisan ma longe̱ mwemba. Ponda te̱ di tano̱ o mitakisan di ta di langa dikaki la Yehova le o Yesaya 41:10: “O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa, o si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱, na membe̱ wa.” Nika e boli biso̱ mbaki ná di we̱ te̱ o tika be̱ Loba jemea, di se̱le̱ pe̱ pulise̱ Janea lao, a si me̱nde̱ coma biso̱ to̱ buńa.
Na ponda, di timbi lomabe̱ o bolea o mundi mwe moyo na Bresil. Badiedi b’ebasi ba ta ba lombwa beso̱mbe̱ o jangwa madale o bolongi basu ba bamuloloma, bwena mo̱me̱ne̱ bo ta bo nińame̱. Na Walte̱r a botea jokwa Bibe̱l na mwaned’a polisi. Nu mwanedi a boli ná polisi i tate bolongi bwasu woki po̱ ńa mususu, na nika nde di si kusino̱ pe̱ mitakisan. Ombusa ponda na biso̱ jala ja o kwat’a bwam ye moyo na Bresil. Nika e wan tombwane̱ ebanja di kumo be̱ne̱ ndongame̱n na leme̱ loba, ya Parague na ya Bresil. Di dī o wa wuma myemba miba, obiana di masumwe̱.
YEHOVA A MABENGA SUE̱LE̱ MBA
Mado̱kita mam ma ta ma kwalane̱ mba ná na titi ná na ya. Nde di ta mańaka o jokwa ná o mbu 1962 ná ne deme̱! Na biso̱ jala ja o Holywood, o Florida, o mbasanedi ma mbia ma Walte̱r. Biso̱ na Walte̱r di jai mimbu jita esibe̱ bola ebol’a paonia. E ta e pula ná jombweye mbia masu. To̱ na nika, di ta te̱ nde di se̱le̱ pulise̱ myam ma Janea.—Mat. 6:33.
Di tunge̱no̱ o Florida o mo̱di má Tinini 1962, di ta mańaka o bomane̱ ná bupisane̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la mundi, bonasango ba mīndo ba ta nde ba ko̱to̱me̱ na babo̱me̱ne̱ ońola ndongame̱n, ba te̱ pe̱ dikalo na babo̱me̱ne̱ o bepolo be diwengisan na babu. Bonasango ba bakala pe̱ mulemlem. Nde kana Yehova a titino̱ ndando, nika e s’alo oboso pond’a bwaba, na myemba mi lata, bakala na mīndo wuma iwo̱. Yehova ongwane̱ o po̱ngulane̱ mambo, myemba mi timbi be̱ jita o nin we̱nge̱.
O mbu 2015 pol’a ńambe ńa bo̱ngo̱ e bo Walte̱r. O 55 ma mbu ma diba di tombise̱no̱, a ta nde mom’a bwam, nu ta nu to̱ndo̱ Yehova na ńongwane̱ pe̱ bonasango jita. Ne o jenge̱le̱ niponda na me̱nde̱no̱ pe̱te̱ je̱ne̱ mo̱ o bepumbwedi esibe̱ diboa.—Bebolo 24:15.
Na matimbise̱le̱ Yehova masoma ná na boli ebol’a pond’a mususu 40 ma mbu, na kusa pe̱ jita la muńe̱nge̱ na minam. K’eyembilan, biso̱ na Walte̱r jukedi o dubise̱ la 136 bato di tombise̱no̱ jokwa la Bibe̱l. O ka mbale̱ di kusi mitakisan mō̱. Nde di s’e̱n mo̱ ka njo̱m ni meke̱ biso̱ o bolea Loba lasu la jemea. O diwengisan, di bati nde sisea mo̱ be̱be̱, di lakisane̱ pe̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mambo o ńao mbadi, na o ńao ponda ni do̱lisane̱ mo̱. Nika pe̱ nde a mabolano̱!—2 Tim. 4:16, 17.
Mom’am Walte̱r a dī mba eso̱diso̱di, nde ebol’a paonia e mongwane̱ mba o lembe̱. Na me̱ne̱ ná ye muse̱ṅ tobotobo o jokwe̱le̱ bape̱pe̱, na to̱pea pe̱ ońola dipita la bepumbwedi. Na mbale̱, Yehova a si com mba o mitakisan me̱se̱ na kusino̱. A londe̱ dikaki lao, a sue̱le̱ mba, embe̱ mba, a benga pe̱ kwe̱ mba na ‘dia lao la mom la jongise̱.’—Yes. 41:10.