Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MYANGO MA LONGE̱

Yehova a si com mba to̱ buńa!

Yehova a si com mba to̱ buńa!

Na ta nde mō̱ ńa ngo̱ndedi ine̱i i po̱so̱be̱ o bola Ado̱lf Hitle̱r mbonji ombusa ekwal’ao. Ońola nje na po̱so̱be̱no̱ e? Sango’am a ta a we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bebolo ba Nasi, mo̱ pe̱ nde a ta muduane̱ mudied’a dibo̱to̱ diwo̱ la y’epep’a politik o mundi masu. Ńango’am nu ta nde mudubed’a ebas’a katolik nunde̱ne̱ a ta a pula ná na be̱ ngo̱nded’a pata. To̱na mi mińakisan miba, na si timbi mō̱ ńa Nasi to̱ ngo̱nded’a pata. Na mala langwea bińo̱ ońola nje.

NA KOKEDI nde o mundi ma Graz, o Ostria. Na po̱ino̱ mbu samba, na lomabe̱ o esukul’a belongedi b’ebasi. Nde na ta mańaka o je̱ne̱ musonje oteten a pata na ngo̱nded’a pata. Ońola nika nde ńango’am emedino̱ ná nasumwe̱ o y’esukulu oboso ná mbu m’esukulu mu maya po̱ o su.

Mbia masu, sango’am na mbo̱t’ao ńa sonja

Ombusa ponda na mba nala o esukulu e be̱n wum’a boja. Bulu bō̱, na sango’am a po̱ no̱ngo̱ mba ke̱ ko̱s’a dibumbe ye o ko̱ o Graz. Jalo o wutame̱ o mundi ma Schladming. Di tunge̱no̱, biso̱ masa ma kata ńangi nde ko̱s’a dibumbe e bule̱le̱no̱ mo̱. Ngedi nipe̱pe̱, avio̱n i ta i dua be̱be̱ na wase, yango biso̱ na ńango’am ńa mbambe̱ ngadi ke̱ di jai o eboko. O su la bila, nde ye̱ne̱ne̱no̱ ná banedi b’ekombo, n’ebasi ba wo̱ndi biso̱.

NOKO NÁ YEHOVA A SI MASUBA O SUE̱LE̱

O mbu 1950 nde Mboṅ a Yehova po̱ e botedino̱ jokwa Bibe̱l na ńango’am. Na ta na lambe̱ toi o senga ekwal’abu, nukea pe̱ o ndongame̱n ponda iwo̱ na ńango’am. A timbi bukea o mo̱nge̱le̱ ná Mboṅ a Yehova nde i bi mbale̱, na mo̱ a dubisabe̱ o mbu 1952.

Niponda na ta nde ne̱ne̱ mu mwemba ka jako̱to̱ne̱ la badun ba bito. Nde di ta jala pe̱pe̱le̱ mwemba mō̱ mu ta mu be̱ne̱ jita la beso̱mbe̱​—mu si ta ma badun ba bito! Di timbino̱ o Graz, na mba na botea o jukea o ndongame̱n ye̱se̱, nika e si no̱ngi pond’a bwaba na mba pe̱ na bukea o mo̱nge̱le̱ ná nje na tano̱ nokwa e ta nde mbale̱. Na timba pe̱ bia Yehova ka Loba di masue̱le̱ baboledi bao ponda ye̱se̱. A mabola nika to̱ o ponda di me̱ne̱no̱ biana je o lembe̱ mitakisan esibe̱ mongwanedi.​—Mye. 3:5, 6.

Na ta na pula te̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo. Na botedi nde na bonańango’am ba dibum diwo̱. Bandome̱ bam bane̱i ba bito ba batudu ba ta ba májasumwe̱ omboa o wala bol’ebolo ka balēdi b’esukulu. Na pe̱pe̱le̱ babo̱ o mi mindi o jembe̱ babo̱ ná bokwe Bibe̱l. Babo̱ be̱se̱ ba boli nika, ba timba Mboṅ a Yehova.

O wok’am nilonde̱ iba ńa dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, nde na dongame̱nno̱ muto mō̱ ńa lambo ka bodun ba 30 ma mbu, na biso̱ na mo̱ di botea jokwa la Bibe̱l. A ńaki nate̱na dubise̱, ombusa ponda mom’ao na bana bao ba bome baba pe̱ ba dubisabe̱. Di jokwa louse̱ dube̱ lam. Ońola nje e? Ebanja to̱ moto a si tombise̱ mba jokwa. Na ta nangame̱n boṅsane̱ jokwa te̱ bwam; ná na se̱le̱ jokwe̱le̱ mbame̱ne̱ denge̱ na mala pe̱ jokwe̱le̱ mūt’am! Nika ńongwane̱ mba o bata to̱ndo̱ mbale̱. O mo̱di má Dibaba 1954 nde na dubisabe̱no̱ o lee̱le̱ o mpoma ná, na bake̱ mbame̱ne̱ na Yehova.

“DI MATAKISABE̱ NDE DI SI COMABE̱”

O mbu 1955 nukedi o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la wase ńe̱se̱ o Jaman, o Fre̱nsi na o Inglisi. O Lo̱ndo̱n nde na dongame̱nno̱ munasango Albert Schroeder. A ta nde mulēdi o Esukul’a Bibe̱l ya Gilead, ombusa ponda a boledi ka elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. Ke̱ je o pe̱pe̱le̱ ndabo ekotedi ńa Inglisi, munasango Schroeder a leye̱ biso̱ m’bo̱m ma kalati ma ponda Bibe̱l e tano̱ e tilabe̱. Dina la Loba di ta di tilabe̱ oten na litera ya Bonahebe̱r, na mo̱ a tele̱ye̱ biso̱ mweńa ma mi m’bo̱m ma kalati. Nika e tapi mba mulema e bata pe̱ jembe̱ mba o no̱ngo̱ bedomsedi ba lańse̱ mbal’Eyal’a Loba.

Biso̱ na mwenj’am (mom), ke̱ je paonia ya tobotobo o Mistelbak, o Ostria

Na botedi bolea ka paonia ńa pond’a mususu o 1 bwa Dimo̱di 1956. Ombusa myo̱di mine̱i, na ta na belabe̱ o bolea ka paonia ńa tobotobo o Ostria. Niponda, Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si ta o Mistelbak, owe̱ni na tano̱ na lomabe̱ o bolea. Nde na ta na be̱ne̱ mitakisan ma tobotobo. Biso̱ na mwenj’am ń’ebolo di ta diwengisan jita. Na ta na be̱ne̱ lambo ka 19 mbu, mo̱ pe̱ 25 mbu; na ta pe̱ nde na wa o mundi munde̱ne̱, mo̱ pe̱ o mundi m’eyidi. Na ta na to̱ndo̱ jindea o no̱ngo̱, mo̱ pe̱ a to̱ndo̱ pomane̱ te̱me̱. O pond’ebiamu, na ta na to̱ndo̱ jindea nanga, mo̱ pe̱ a to̱ndo̱ pomane̱ nanga. Nde we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo longwane̱ biso̱ o buka ma mawengisan, di tongwe̱le̱ o bola ebolo mwemba ka paonia.

Ye mbale̱ ná di ta di be̱ne̱ mitakisan mipe̱pe̱ minde̱ne̱. Di ta pe̱ di be̱ne̱ makekisan, “nde di si comabe̱.” (2 Kor. 4:7-9) Buńa bō̱ ke̱ je o dikalo o mundi mō̱, na bato ba loma mbo̱ abu o kukwa biso̱. Dibokime̱ne̱ na bekokoto ba mbo̱ be dinge̱le̱ biso̱ na mwenj’am, i kumwa doma, i busise̱ masonga. Di kwe̱ne̱ nde mā, nde na kane̱ ná, “Son, a Yehova, yi mbo̱ i kwedi te̱ biso̱ o ńolo, di pomane̱ wo̱ dibokime̱ne̱!” Mbo̱ i sisedino̱ biso̱ be̱be̱, na mo̱ i te̱me̱, i pe̱pe̱ myondo mabu, yala. Di so̱ṅtane̱ ná Yehova a tati biso̱. Ombusa nika, di te̱ dikalo o mu mundi mwe̱se̱, di bwa pe̱ muńe̱nge̱ ebanja bato ba ta ba sengane̱ biso̱. Yen ebe ba ta mańaka o je̱ne̱ ná yi mbo̱ i s’e̱nse̱ biso̱ sese, to̱so̱ je̱ne̱ titimbe̱ di lee̱le̱no̱ ombusa nje di kusino̱. Bō̱ babu ba timbi be̱ Mboṅ a Yehova.

Di bo bo̱ngo̱ bope̱pe̱. Buńa bō̱ mube̱ne̱ bolongi ba re̱nt owe̱ni di tano̱ di ja, a ta a wa na so̱ki, a sema biso̱ ná a mabwa biso̱ ebanja je o takise̱ myoyo ma mboa. Munj’ao a keki o lo̱ko̱ mo̱, nde a si we̱li. Di sengi nde man me̱se̱ ke̱ je o tuṅ asu omo̱ń a nde̱ki. Di wamse̱ nde we̱le̱ konda ombusa jo̱mbe̱, di botea kaka mikuta masu. Di tele̱no̱ te̱ jo̱mbe̱, je̱n nde mube̱ne̱ bolongi a te̱m o makala, na po̱ o dia. Di busedi nde la jo̱mbe̱ la mbus’a sua na sango lasu le̱se̱, di tomba la mōnda ma mbonji. Di si timbi pe̱ to̱ buńa.

Di no̱ngi tuṅ o bolongi ba be̱n. Di timbi ja oten be̱be̱ na mbu mō̱, nika ńongwane̱ pe̱ dikalo lasu. Ne̱ni e? Ni ndabo a be̱n e ta nde e te̱me̱ oteten a mundi, oten pe̱ nde bokwe̱ Bibe̱l bō̱ na biso̱ pe̱ ba tano̱ ba pula jokwa. Nika e si no̱ngi pond’a bwaba, na biso̱ di botea jese̱ jokwa la Bibe̱l na la Njongo a Betatedi woki te̱ o tuṅ asu, lambo ka 15 la bato ba ta be̱ bukea.

Di jai o Mistelbak buka mbu mō̱. Na mba na lomabe̱ pe̱te̱ o mundi ma Feidbak, o mikondo ma mbe̱ng’a Graz. Na ta na be̱ne̱ mwenj’ebolo ńa peńa, nde to̱ owo pe̱ mwemba to̱ mō̱ mu si ta. Di ta nde di ja o son a tuṅ a nde̱ki ni londe̱ iba ńa ndabo a bebambu. Nde kana bebambu be si tano̱ be latabe̱ bwam, ngo̱ e ta ńingea o mapo̱ndi mena di tano̱ di diba na mapapa ma ńuspepa. Di ta pe̱ nde di toa madiba o tongo ekukudu. Nde nika e si takise̱ biso̱. Ombusa myo̱di to̱ mininga nde dibo̱to̱ la bate̱ dikalo di bokisabe̱no̱. Lambo ka 30 ma belongi ba mbia mō̱ mwena moko Bibe̱l na biso̱ be timbi po̱ o mbale̱!

Ninka ńai a byembilan i boli ná na bate timbise̱le̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ le̱se̱ a mawaneano̱ ba ba mapulise̱ myam ma Janea. To̱ bato ba benama ba si sue̱le̱ nde biso̱, Yehova mo̱ e te̱ nde wa o sue̱le̱.​—Mye. 121:1-3.

JONGWANE̱ TONGWEA NA “DIA LA MOM LA JONGISE̱” LA LOBA

O mbu 1958 jako̱to̱ne̱ la wase ńe̱se̱ di ta langame̱n be̱ o Ńu York, o yal’a bo̱l ńa Yanke na Polo Grounds. Na baise̱ wonja o jukea, na mukanjo m’ebolo ma Ostria mu baise̱ mba nga na me̱nde̱ to̱ndo̱ be̱ mūtu o klasi ni londe̱ 32 ń’Esukul’a Gilead. Na si wusa banga nink’edube! Na mba nalabe̱ dibokime̱ne̱ ná “E!”

O esukul’a Gilead na ta nde na ja o mbasanedi ma Martin Poetzinge̱r. Nu lembe̱ mitakisan minde̱ne̱ o ndabo a beboa ńa Nasi. Mo̱ pe̱ a boledi ombusa ponda k’elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱. Martin a ta be̱ a baise̱ mba ponda iwo̱ o klasi ná, “Erika, nje nika e mapulano̱ kwala na Jaman e?”

Ke̱ jā o mongo maba m’esukulu, nde Natan Knor a langwedino̱ moto te̱ owe̱ni a lomabe̱no̱. Na ta nde na lomabe̱ o Parague. Nde kana na tano̱ na dia eso̱mbe̱ jita, e ta e pula ná sango’am o bole mba wonja denge̱ na mingea o mu mundi. Na kusane̱ mo̱ mo̱, na tunge̱ o Parague o mo̱di má So̱ṅe̱ má mbu 1959. Na ta nde na ja o bolongi ba bamuloloma o Asunción, na mwenj’ebolo ńa peńa.

Ombusa ponda to̱ ininga nde na dongame̱nno̱ Walte̱r Bright, ńamuloloma nupe̱pe̱ ńukedi o klasi nilonde̱ 30 ńa Gilead. Na ponda di timbi o bane̱, di lembe̱ pe̱ mitakisan ma longe̱ mwemba. Ponda te̱ di tano̱ o mitakisan di ta di langa dikaki la Yehova le o Yesaya 41:10: “O si bwa bo̱ngo̱, ebanja ne na wa, o si soa, ebanja mba nde ne Loba lo̱ngo̱, na membe̱ wa.” Nika e boli biso̱ mbaki ná di we̱ te̱ o tika be̱ Loba jemea, di se̱le̱ pe̱ pulise̱ Janea lao, a si me̱nde̱ coma biso̱ to̱ buńa.

Na ponda, di timbi lomabe̱ o bolea o mundi mwe moyo na Bresil. Badiedi b’ebasi ba ta ba lombwa beso̱mbe̱ o jangwa madale o bolongi basu ba bamuloloma, bwena mo̱me̱ne̱ bo ta bo nińame̱. Na Walte̱r a botea jokwa Bibe̱l na mwaned’a polisi. Nu mwanedi a boli ná polisi i tate bolongi bwasu woki po̱ ńa mususu, na nika nde di si kusino̱ pe̱ mitakisan. Ombusa ponda na biso̱ jala ja o kwat’a bwam ye moyo na Bresil. Nika e wan tombwane̱ ebanja di kumo be̱ne̱ ndongame̱n na leme̱ loba, ya Parague na ya Bresil. Di dī o wa wuma myemba miba, obiana di masumwe̱.

Biso̱ na mom’am, Walte̱r, ke̱ je o bolea ka bamuloloma o Asunción, o Parague

YEHOVA A MABENGA SUE̱LE̱ MBA

Mado̱kita mam ma ta ma kwalane̱ mba ná na titi ná na ya. Nde di ta mańaka o jokwa ná o mbu 1962 ná ne deme̱! Na biso̱ jala ja o Holywood, o Florida, o mbasanedi ma mbia ma Walte̱r. Biso̱ na Walte̱r di jai mimbu jita esibe̱ bola ebol’a paonia. E ta e pula ná jombweye mbia masu. To̱ na nika, di ta te̱ nde di se̱le̱ pulise̱ myam ma Janea.​—Mat. 6:33.

Di tunge̱no̱ o Florida o mo̱di má Tinini 1962, di ta mańaka o bomane̱ ná bupisane̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la mundi, bonasango ba mīndo ba ta nde ba ko̱to̱me̱ na babo̱me̱ne̱ ońola ndongame̱n, ba te̱ pe̱ dikalo na babo̱me̱ne̱ o bepolo be diwengisan na babu. Bonasango ba bakala pe̱ mulemlem. Nde kana Yehova a titino̱ ndando, nika e s’alo oboso pond’a bwaba, na myemba mi lata, bakala na mīndo wuma iwo̱. Yehova ongwane̱ o po̱ngulane̱ mambo, myemba mi timbi be̱ jita o nin we̱nge̱.

O mbu 2015 pol’a ńambe ńa bo̱ngo̱ e bo Walte̱r. O 55 ma mbu ma diba di tombise̱no̱, a ta nde mom’a bwam, nu ta nu to̱ndo̱ Yehova na ńongwane̱ pe̱ bonasango jita. Ne o jenge̱le̱ niponda na me̱nde̱no̱ pe̱te̱ je̱ne̱ mo̱ o bepumbwedi esibe̱ diboa.​—Bebolo 24:15.

Na matimbise̱le̱ Yehova masoma ná na boli ebol’a pond’a mususu 40 ma mbu, na kusa pe̱ jita la muńe̱nge̱ na minam. K’eyembilan, biso̱ na Walte̱r jukedi o dubise̱ la 136 bato di tombise̱no̱ jokwa la Bibe̱l. O ka mbale̱ di kusi mitakisan mō̱. Nde di s’e̱n mo̱ ka njo̱m ni meke̱ biso̱ o bolea Loba lasu la jemea. O diwengisan, di bati nde sisea mo̱ be̱be̱, di lakisane̱ pe̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mambo o ńao mbadi, na o ńao ponda ni do̱lisane̱ mo̱. Nika pe̱ nde a mabolano̱!​—2 Tim. 4:16, 17.

Mom’am Walte̱r a dī mba eso̱diso̱di, nde ebol’a paonia e mongwane̱ mba o lembe̱. Na me̱ne̱ ná ye muse̱ṅ tobotobo o jokwe̱le̱ bape̱pe̱, na to̱pea pe̱ ońola dipita la bepumbwedi. Na mbale̱, Yehova a si com mba o mitakisan me̱se̱ na kusino̱. A londe̱ dikaki lao, a sue̱le̱ mba, embe̱ mba, a benga pe̱ kwe̱ mba na ‘dia lao la mom la jongise̱.’​—Yes. 41:10.