MULOPO MA JOKWA 4
MWENGE 18 Masoma ońola diko̱ti
Nje diko̱ti di mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?
“Ndol’a Loba e bīsabe̱ . . . ninka ná”—1 YOHANE 4:9.
O DIN JOKWA
Di me̱nde̱ je̱ne̱ nje diko̱ti di mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea bede̱mo ba bwam ba Yehova Loba na Yesu Kristo.
1. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ jukedi o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di mabolisabe̱ mbu te̱ e?
YE̱KE̱I TE̱ o memba ná diko̱ti le nde jabea la tiki. (2 Kor. 9:15) Kana Yesu a bolino̱ longe̱ lao ońol’asu, we ná o be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova Loba. We pe̱ ná o be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. E se̱ njo̱m jita di be̱nno̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma, ńena nu boli biso̱ diko̱ti ońolana a to̱ndi biso̱! (Rom. 5:8) Ná di benge timbise̱le̱ masoma na ná di si no̱ngo̱ diko̱ti ka lambo di be̱nno̱ bwam o kusa, Yesu a te̱se̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’ao di mabolisabe̱ mbu te̱.—Lukas 22:19, 20.
2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?
2 Mun mbu, Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu di me̱nde̱ nde bolisabe̱, Esabasu 12 ma Dibaba 2025. Penda to̱ po̱ e titi ná biso̱ be̱se̱ je o boṅsane̱ o jukea oten. Di me̱nde̱ tombwane̱ jita yete̱na o woki i se̱le̱ na i bupe̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu, di no̱ngi ponda o dutea o nje Yehova na Mun’ao ba bolino̱ ońol’asu. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje diko̱ti di mokwe̱le̱ biso̱ jombwea Yehova na Mun’ao. Jokwa di mabupe̱ pe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ njika tombwane̱ diko̱ti di mawaneano̱ biso̱ na ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ masoma ońol’ao.
NJE DIKO̱TI DI MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱ JOMBWEA YEHOVA
3. Ne̱ni kwed’a moto mō̱ ńeno̱ ná e te̱se̱ lodun la bato wonja e? (Ombwa pe̱ duta.)
3 Diko̱ti di mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova e nde Loba la te̱me̱ la sim. (Ndim. 32:4) Ne̱ni e? Bobe ba Adam bo boli ná di sangwe bobe bwena bo maleneye̱ biso̱ kwedi. (Rom. 5:12) O te̱se̱ biso̱ wonja na bobe na kwedi, Yehova a lom Yesu ná a bole diko̱ti. Nde ne̱ni jabea la moto mō̱ ńe ke̱nge̱nge̱ leno̱ ná di te̱se̱ lodun la bato wonja e? Ńamuloloma Paulo a teleye̱ ná: “Kana ońola mayaṅako ma moto mō̱ [Adam] jita ba timbisabe̱no̱ babobe, nika pe̱ nde ońola sengane̱ la moto mō̱ [Yesu] jita ba matimbisabe̱no̱ bate̱m na sim.” (Rom. 5:19; 1 Tim. 2:6) O pula kwala ná, biso̱ be̱se̱ di timbi nde bakom ba bobe na kwedi ońolana moto mō̱ nu ta ke̱nge̱nge̱ a si sengane̱. Ońola nika, ná di be̱ wonja moto mō̱ ńe ke̱nge̱nge̱ pe̱ a ta angame̱n sengane̱ Loba.
4. Ońola nje Yehova a s’ese̱le̱no̱ buka te̱ ná mbot’a Adam ńena ńe sengane̱ e be̱ longe̱ o bwindea e?
4 Mo̱ e ta e pula ye̱ke̱i te̱ ná Yesu a wo̱ o sunga biso̱ e? Mo̱ Yehova a si wusa buka te̱ no̱ngo̱ bedomsedi ná mbot’a Adam ńena ńe sengane̱ e be̱ longe̱ o bwindea e? O miso̱ ma bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱, nik’e wusa je̱ne̱ne̱ ka mbad’a bwam na ni te̱nge̱n ńa te̱se̱ mambo. Nde ońola Yehova, nik’e si wusa be̱ lambo di te̱nge̱n o bola. Kana Yehova e te̱mno̱ na sim, to̱ buńa a si wusa kwese̱ miso̱ o bobe bonde̱ne̱ Adam a bolino̱ na m’boṅsan.
5. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱ e?
5 Yehova a si bole te̱ diko̱ti nde a bola nde ná mbot’a Adam ni titi ke̱nge̱nge̱ e be̱ longe̱ o bwindea nje e wusa bolane̱ e? Yen ebe bato ba wusa baise̱ babo̱me̱ne̱ nga Loba a si me̱nde̱ pe̱ suba lee̱le̱ te̱me̱ lao la sim o mambo mape̱pe̱. K’eyembilan, mo̱ e ná a si londise̱ pe̱ makaki mao e? Di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱ ná nika ńe ná e bolane̱. Kana Yehova a bupe̱no̱ te̱me̱ la sim, emea bo̱lo̱ne̱ lambo le mo̱ tiki buka me̱se̱, a bola longe̱ la Mun’ao ńa ndolo ka jabea, nik’e mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ bola nje e te̱nge̱n ponda ye̱se̱.
6. Nje diko̱ti di malee̱no̱ biso̱ jombwea ndol’a Yehova e? (1 Yohane 4:9, 10)
6 Yete̱na diko̱ti di mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yehova a te̱m na sim, di mongwane̱ pe̱ biso̱ tobotobo o je̱ne̱ ndolo ninde̱ne̱ a be̱nedino̱ biso̱. (Yohane 3:16; langa 1 Yohane 4:9, 10.) Belēdi ba diko̱ti be mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova a si mapula buka te̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea nde ná di be̱ pe̱ elong’a mbia mao. Dutea ná: Ponda Adam a bolino̱ bobe, Yehova a sumwo mo̱ o mbia ma baboledi bao. Nik’e boli ná, biso̱ be̱se̱ di si yabe̱ o mbia ma Loba. Nde tongwea na diko̱ti, Yehova a malakise̱ biso̱, a me̱nde̱ pe̱ bola ná mbel’a moto ńe̱se̱ ńena ni lee̱le̱ dube̱ ńe pe̱ sengane̱ e be̱ o mbia mao. Nde to̱ tatan je ná di be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova name̱ne̱ pe̱ na bonanasango asu na bonańango asu. Yehova a to̱ndi biso̱ na mbale̱!—Rom. 5:10, 11.
7. Ne̱ni take Yesu a lembe̱no̱ e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ biso̱ e?
7 Je ná di so̱ṅtane̱ bwam nate̱na njika dikala Yehova a to̱ndino̱ biso̱ yete̱na di dutedi nje diko̱ti di no̱ngo̱ne̱no̱ mo̱. Satan a kwali ná muboled’a Loba to̱ mō̱ a si me̱nde̱ benga be̱ Loba jemea ke̱ e o bete̱medi ba ndutu. O lee̱ ná Satan e nde mot’a mpoṅ, Yehova ese̱le̱ ná Yesu a take obiana a mawo̱. (Hiob 2:1-5; 1 Petro 2:21) Yehova e̱n ne̱ni bato b’ebasi bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ Yesu ba tano̱ ba yo̱ye̱ mo̱, ne̱ni sonja i dipino̱ mo̱, na ne̱ni ba bome̱le̱no̱ mo̱ o ebongo. Yehova e̱n pe̱ ne̱ni Mun’ao ńa ndolo a wedino̱ na sese ńe̱se̱. (Mat. 27:28-31, 39) Yehova a ta a be̱ne̱ ngińa o jembe̱ ma mambo me̱se̱. K’eyembilan, Yehova a wusa bola nika ponda bato ba kwalino̱ ná: “[Loba] a sunge so̱ mo̱ tatan, yete̱na a to̱ndi mo̱.” (Mat. 27:42, 43) Nde, Loba a wusa te̱ jembe̱ nika, diko̱ti to̱ diwo̱ di si wusa sawabe̱, di si wusa pe̱ be̱ne̱ dipita. Yehova ese̱le̱ so̱ ná Mun’ao a lembe̱ ni take nate̱na o kwedi.
8. Mo̱ Yehova a sengi sese ponda a tano̱ e̱ne̱ ne̱ni Mun’ao eno̱ taka e? Bola beteledi. (Ombwa pe̱ duta.)
8 Di s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná kana Loba eno̱ ńangum, a si be̱n besengedi! Di wekabe̱ nde o bowan bao, ńai di be̱nno̱ besengedi, e te̱nge̱n so̱ ná di kwale ná Yehova a be̱n besengedi. Bibe̱l e makwala ná a ‘malinga’ a ‘mabwa pe̱ ndutu’. (Mye. 78:40, 41) Jombweye pe̱ myango ma Abraham na Isak. Yehova a ta a kwalane̱ Abraham ná a bole mpo̱m mao ma muna ka jabea. (Bbot. 22:9-12; Bon. 11:17-19) Je ná di keka dutea besengedi Abraham a tano̱ a be̱ne̱ ke̱ e o boṅsane̱ o bwa Isak na diwe̱ndi. Dutea so̱ ndutu ninde̱ne̱ Yehova a bono̱ ponda e̱nno̱ ne̱ni bato ba bobe beno̱ bwa Mun’ao na njo ńe̱se̱!—Ombwa sinima Embilane̱ dube̱ labu—Abraham, dongo 2 o jw.org
9. Nje Roma 8:32, 38, 39 e mokwe̱le̱no̱ jombwea ndolo ninde̱ne̱ Yehova a be̱nedino̱ wa na bonasango na bonańango asu e?
9 Diko̱ti di mokwe̱le̱ biso̱ ná to̱ moto a si to̱ndi biso̱ kane̱ni Yehova a to̱ndino̱ biso̱—to̱ mo̱me̱ne̱ belongi basu ba mbia to̱ diko̱m lasu la batabata. (Langa Roma 8:32, 38, 39.) Je ná di be̱ mbaki ná, ndolo Yehova a be̱nedino̱ biso̱ e buki ndolo di be̱nedino̱ biso̱me̱ne̱. Mo̱ o mapula be̱ longe̱ o bwindea e? Yehova a mapula nika buka wa. Mo̱ o mapula ná myobe mo̱ngo̱ mi lakisabe̱ e? Yehova a mapula nika buka wa. Nje ye̱se̱ a mabaise̱no̱ ye nde ná di kase jabea lao la tiki tongwea na lee̱le̱ dube̱ na be̱ sengane̱. Diko̱ti le nde eyemban a ndolo ninde̱ne̱ Loba a be̱nedino̱ biso̱. O was’a peńa pe̱ di me̱nde̱ bata jokwa mambo jombwea ndol’a Yehova.—Mul. 3:11.
NJE DIKO̱TI DI MOKWE̱LE̱NO̱ BISO̱ JOMBWEA YESU
10. (a) Nje e bwese̱ Yesu ndutu tobotobo jombwea kwed’ao e? (b) O njika mbadi Yesu a lingedino̱ dina la Sango ao e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Tingame̱ la Yesu di lingedi dina la Yehova.”)
10 Yesu a mombwea nje bato ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea Sango ao jita. (Yohane 14:31) Yesu a bo ndutu jita o bia ná njo̱m ba numno̱ mo̱ ná a mato̱po̱ dibena na ná a mapungwa mamuti e wusa londise̱ dina la Sango ao mbindo. Ońola nika nde a kane̱no̱ ná: “A Te, e mawe̱le̱ te̱ be̱, ese̱le̱ ná din dibonde di sambe mba.” (Mat. 26:39) Tongwea na tingame̱ lao na Yehova nate̱na o kwedi, Yesu a lingedi dina la Sango o dime̱ne̱ di peti.
11. Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ ná a be̱nedi bato ndolo ninde̱ne̱ e? (Yohane 13:1)
11 Diko̱ti di mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ ná Yesu a mombwea bato na mbale̱, a mombwea bokwedi bao tobotobo. (Min. 8:31; langa Yohane 13:1.) K’eyembilan, Yesu a ta a bia ná mambo mō̱ a me̱nde̱no̱ bola o ebol’ao ya dikalo o wase ma me̱nde̱ be̱ ndutu, tobotobo kwed’ao ńa sese. Nde, to̱ na nika a si boli ebol’ao buka te̱ ońolana a ta a pula bola nje Yehova a baise̱ mo̱ ná a bole. O diwengisan, a we̱le̱ nde mulema mao mwe̱se̱ o dikalo, o lee̱, na o jongwane̱ bane̱. To̱ o buńa ba kwed’ao, Yesu a no̱ngi ponda o joa myende ma bamuloloma bao, a langwea babo̱ byala besukan be malo̱ke̱, a bola pe̱ babo̱ bediedi. (Yohane̱ 13:12-15) To̱ ponda a tano̱ o ebongo a konjo, Yesu a no̱ngi son a ponda o bola nu mot’a bobe ńena nu ta mo̱ o mbasan dipita nde a te̱se̱ pe̱ mambo ná moto ombweye ńango ao. (Lukas 23:42, 43; Yohane 19:26, 27) Ndol’a njiba ńa Yesu e s’e̱ne̱ne̱ buka te̱ na kwed’ao nde ńe̱ne̱ne̱ pe̱ o longe̱ lao le̱se̱ o wase.
12. O njika mbadi Yesu a diano̱ a mabola mambo ońol’asu nate̱na tatan e?
12 Ye mbale̱ ná Kristo ‘a wedi nde ngedi po̱,’ nde a dia te̱ nde a mabola mambo jita ońol’asu. (Rom. 6:10) Njika mambo e? A dia a mabolane̱ pond’ao na ngud’ao ná di tombwane̱ minam me̱se̱ diko̱ti di mawanano̱. Jombweye te̱ ebol’a ngińa eno̱ bola. E nde Kiṅ’asu, Prisi ninde̱ne̱, na mulopo ma mwemba. (1 Kor. 15:25; Efe. 5:23; Bon 2:17) Mo̱ nde a be̱n mboṅ a ko̱te̱le̱ bo̱kisabe̱ na dimuti dinde̱ne̱, ebolo yena e me̱nde̱ bo̱ obiana ndenge̱ ninde̱ne̱ e mapo̱ su. a (Mat. 25:32; Marko 13:27) A mombwea pe̱ ná bokwedi bao ba jemea ba be̱ne̱ da la mudī la bwam di mapule̱ babo̱ o min mińa misukan. (Mat. 24:45) O pond’a Janea lao la ikol’a mbu pe̱, a me̱nde̱ benga jombwea biso̱. Yehova a boli Mun’ao ońol’asu na mbale̱!
DI BENGE JOKWA MAMBO MA PEŃA
13. Ne̱ni dutea leno̱ ná longwane̱ wa o bata jokwa mambo jombwea ndolo ńena Yehova na Yesu ba be̱nedino̱ biso̱ e?
13 We ná o benga jokwa mambo jombwea ndolo ńena Yehova na Yesu ba be̱nno̱ ońol’asu yete̱na o bengi dutea ońola ni ndolo. Yen ebe o pond’a Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu la mun mbu, we ná o no̱ngo̱ ponda o langa kalati po̱ ńa Myango ma bwam to̱ buka nika. O si langa bepasi jita ngedi po̱. Langa ná yō̱, o wase pe̱ njo̱m ipe̱pe̱ di be̱nno̱ o to̱ndo̱ Yehova na Yesu. Bola pe̱ me̱se̱ o langwea bane̱ nje o busane̱no̱ o bolanga bo̱ngo̱.
14. Bupisane̱ Myenge 119:97, ne̱ni muwaso mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o bata jokwa jombwea diko̱ti na belēdi bepe̱pe̱? (Ombwa pe̱ duta.)
14 We te̱ o mbale̱ ye mimbu jita we̱nge̱, we ná o baise̱ wame̱ne̱ yete̱na we ná o so̱ mambo ma peńa o tema ka te̱me̱ la sim la Loba, ndol’ao, na diko̱ti. Mbale̱ ńe nde ná di titi ná di bo̱le̱ jokwa ma mambo na mape̱pe̱. Nje so̱ weno̱ ná o bola e? Langa o duteye pe̱ mambo ma tiki me̱se̱ me o kalat’asu. O so̱i te̱ lambo o bolanga bo̱ngo̱ lena o si maso̱ṅtane̱no̱ bwam, po̱ngo̱ muwaso. Bo buńa bwe̱se̱, dutea o nje o langino̱ na nje nik’e mokwe̱le̱no̱ wa jombwea Yehova, Mun’ao, na ndolo ba be̱nedino̱ wa.—Langa Myenge 119:97.
15.Ońola nje jangame̱nno̱ benga wasa misanga ma tiki o Bibe̱l e?
15 O si bo̱bo̱ yete̱na o si so̱i lambo la peńa to̱ la mweńa dipe̱pe̱ ponda te̱ o malangano̱ to̱ o mapo̱ngo̱no̱ muwaso. Dutea ná, we nde ka moto ńe o wase̱ gol. Na we̱lisane̱ le̱se̱, moto nu mawase̱ gol a matombise̱ hawa to̱ mińa jita obiana a me̱ne̱ son a gol. A si mawo̱lo̱ wasa ońolana to̱ i son a so̱ino̱ ye mo̱ tiki. Ngedi ininga so̱ na mbale̱ di maso̱no̱ o Bibe̱l! (Mye. 119:127; Min. 8:10) Be̱ so̱ we̱lisane̱ o tingame̱ pe̱ o bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l.—Mye. 1:2.
16. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova na Yesu e?
16 Niponda weno̱ jokwa, dutea o njika mbadi weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo nje wokono̱. K’eyembilan, embilane̱ te̱me̱ la sim la Yehova tongwea na jombwea bane̱ esibe̱ ndando. Embilane̱ ndol’a Yesu ońola Sango ao na ońola bane̱ tongwea na be̱ be̱be̱ o bola nje Yehova a mapulano̱, na jongwane̱ bane̱ bonasango asu na bonańango asu to̱ e be̱ nde ná nika ńena e be̱ ndutu ponda iwo̱. We pe̱ ná wembilane̱ Yesu ke̱ o malangwea bape̱pe̱ o dikalo ná ba be̱n epolo o tombwane̱ jabea la tiki Yehova a bolino̱.
17. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?
17 Di bati te̱ so̱ṅtane̱ na bwane̱ diko̱ti muńe̱nge̱, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ Yehova na Mun’ao. Nik’e me̱nde̱ bola ná babo̱ pe̱ ba bate to̱ndo̱ biso̱. (Yohane 14:21; Yak. 4:8) Di bolane̱ so̱ nje Yehova a mabolano̱ biso̱ o benga jokwa mambo jombwea diko̱ti. O jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ je̱ne̱ o njika mbadi iwo̱ diko̱ti di mawaneano̱ biso̱ tombwane̱ na ne̱ni jeno̱ ná di timbise̱le̱ masoma ońola ndol’a Yehova.
MWENGE 107 Yehova, patan a ndolo
a Lata la “mambo me o mo̱ń” lena Paulo a tilino̱ o Efeso 1:10, le diwengisan na ko̱te̱le̱ la “bapo̱so̱be̱” lena Yesu a kwaledino̱, di maso̱be̱ o Mateo 24:31 na o Marko 13:27. Paulo e nde o kwalea ponda Yehova a mapo̱so̱no̱ bana bao ba mudī tongwea na jo̱kise̱ babo̱ na mudī mu sangi. Yesu e nde kwalea ponda ńena bo̱kisabe̱ bena ba dia o wase ba me̱nde̱no̱ ko̱to̱be̱le̱ o mo̱ń o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱.