Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja
O MUSO̱NGI ma bate̱ dikalo ba ko̱di ba maboleye̱ o bekombo we̱ni ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa bate̱ dikalo la Janea ńeno̱, o be̱n jita la bonańango be mulamba. Bō̱ oteten abu be o bolea o mwe̱n ekombo etum a jita la mimbu. Nje yongwane̱ babo̱ etum a mimbu we̱nge̱ o wala o mwe̱n ekombo e? Nje bolea o mwe̱n ekombo lokwe̱le̱no̱ babo̱ e? Ne̱ni longe̱ labu di timbino̱ o be̱ e? Di baise̱ jita la ban bonańango boú myuedi. Yete̱na we nde munańango nu be̱n ńo̱ngi na mbale̱ o no̱ngo̱ dongo o ebolo yena e mabwesane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱, je mbaki ná myango ma longe̱ labu mi me̱nde̱ jongwane̱ wa. Nde, baboledi ba Loba be̱se̱ be ná ba tombwane̱ ke̱ bembilane̱ eyembilan abu.
A TONGWE̱LE̱ O BUKA PENDA NI TA MO̱ O MULEMA
Mo̱ we o baise̱ na wame̱ne̱ nga paonia ńe mulamba ka wa ńe ná e we̱le̱ tongwe̱le̱ o mwe̱n ekombo e? Anita, ńe tatan 75 ma mbu, a ta a be̱ne̱ penda jita jombwea ngud’ao. A kokedi nde o Ingland owe̱ni a botedino̱ ebol’a paonia ke̱ e 18 la mbu. Mo̱ ná: “Na to̱ndi jokwe̱le̱ bato jombwea Yehova, nde na s’o̱nge̱le̱ to̱ buńa ná ne ná ná bolea o mwe̱n ekombo. Na s’oko mwe̱n eye̱me̱ to̱ buńa, na ta pe̱ mbaki ná na titi ná ná bia to̱po̱ t’ewo̱. Ponda ná kusino̱ bebeledi o wala o esukulu a Gilead, na ńaki, ná mba pe̱ nja o kusa nin ńai a bebeledi. Na mba ná dutea ná, ‘Yete̱na Yehova a mo̱nge̱le̱ ná ne ná ná bola nika, ke̱ na me̱nde̱ keka.’ Nika e bolan buka 50 ma mbu we̱nge̱. Botea ni ponda, ne o bolea ka ńamuloloma ń’ebol’a Sango o Yapan.” Anita a bati pe̱ ná: “Ponda iwo̱, na yo̱ki po̱lime̱ye̱ bonańango be beso̱mbe̱ diso̱, mba na babo̱ ná: ‘bińo̱ to̱ jale! bambe̱ mikuta mańu lo bupe̱ mba o din lo̱ndo̱ la muńe̱nge̱ mu peti!’ Ne muńe̱nge̱ ná jita ba boli nika.”
BEMBE̱ MULEMA
Jita la bonańango bena ba boledi o mwe̱n ekombo ba ta ba kiṅakiṅane̱ o bebotedi ońola bo̱ngo̱ ba wala o mwe̱n ekombo. Ne̱ni ba kusino̱ ngiń’a mulema ni ta ni pula babo̱ e?
Moren ńe tatan 64 ma mbu mo̱ ná: “O bokoka bam, na bo ńo̱ngi o be̱ne̱ longe̱ di be̱n janda, lena le ná longwane̱ bane̱.” Ponda a po̱ino̱ 20 ma mbu, na mo̱ ala o Kebe̱k, o Kanada owe̱ni e tano̱ e pula paonia jita. “Ombusa ponda na kusi bebeledi o wala o Esukulu a Gilead, nde na bo bo̱ngo̱ o wala o ekombo ná si bino̱ esibe̱ mako̱m mam. Na taki pe̱ mulema ná ná die ńango am nu ta ńangame̱n bongwa sango am nu ta nde muboedi. Na tombise̱ myulu jita o
jeyane̱ Yehova o muka jombwea man me̱se̱. Ponda ná langwedino̱ bayedi bam mutaka mam, bembe̱ mba o jemea be bebeledi. Ne̱n pe̱ jongwane̱ la ndolo le̱se̱ mwemba mu wanedino̱ bayedi bam. Je̱ne̱ la dia la Yehova longwane̱ mba o lakisane̱ ná a me̱nde̱ pe̱ o jombwea mba mulemlem. Na ta so̱ nā be̱be̱ o wala!” Botea o mbu ma 1979, Moren a boledi 30 ma mbu ka ńamuloloma ń’ebol’a Sango o Mbe̱nge̱ a Afrika. O nin we̱nge̱, Moren a dia o ebol’ao a paonia ńa tobotobo o Kanada nde a bongwa pe̱ ńango. Ombo te̱ ombusa, mimbu a tombise̱no̱ o bolea o mwe̱n ekombo, mo̱ ná: “Yehova a boli mba o ponda ye̱se̱ nje e ta e pula mba, na o ponda e tano̱ e pula mba mo̱.”Wendy ńe tatan 65 ma mbu, a botedi ebol’a paonia o Ostralia ke̱ a dia nde ekoke̱le̱. Mo̱ ná: “Na ta pī jita, e ta pe̱ mba ndutu o kwalisane̱ be̱n ba bato. Nde ebol’a paonia yokwe̱le̱ mba o kwala na pat’a bato ye̱se̱, nika e boli mba ná bata be̱ne̱ne̱ mbame̱ne̱ lakisane̱. Ombusa ponda, na so̱i ná y’ebe̱yed’a pī e bo̱i na mba. Ebol’a paonia e kumo jokwe̱le̱ mba o lakisane̱ Yehova, jo̱nge̱le̱ la wala o mwe̱n ekombo di si ta pe̱ di bwese̱ mba bo̱ngo̱. Munańango nupe̱pe̱ ńe mulamba nu boledi ka ńamuloloma o Yapan buka 30 ma mbu pe̱ a bele̱ mba ná jale o lo̱ndo̱ o te̱ dikalo o Yapan ońola myo̱di milalo. Bola l’ebolo mwemba na mo̱ di batedi mba ńo̱ng’a wala o mwe̱n ekombo.” O mbu ma 1986, Wendy alo o Vanuatu, eyondi ye be̱be̱ na jedu la Ostralia lambo ka 1 770 ma km.
Wendy a dia o Vanuatu, e o bolea o wum’ebol’a betukwedi. Mo̱ ná: “Je̱ne̱ la ne̱ni mabo̱to̱ na myemba ba mabokisabe̱no̱ o bepolo ba betika di mabwese̱ mba muńe̱nge̱ jita. Di no̱ngo̱ la son a dongo o ebol’a Yehova o ben byondi le nde mba edube ende̱ne̱.”
Kumiko, ńe tatan 65 ma mbu, a ta nde a bolea ka paonia ńa ponda mususu o Yapan ponda mwenj’ao ń’ebol’a paonia a wanno̱ jo̱nge̱le̱ ná bale o Nepal. Kumiko mo̱ ná: “A tiki nde kwalane̱ mba nika mo̱ na mo̱, mba pe̱ na kwala na ke̱m. Na ta nde na taka son ná e me̱nde̱ pula ná nokwe eyem’a peńa, na ko̱lo̱ngo̱ne̱ pe̱ wum’a boja ya peńa. Dipe̱pe̱ pe̱ di ta nde mo̱ni mu ta mu pula mba o wala o mwe̱n ekombo. Niponda ná tano̱ na dia ne o dutea nde ná kusino̱ mbeu a ńolo na tututu, na mba na nanga o do̱kita. Owo nde ná dutedino̱ ná: ‘Nja nu bi nje epe̱pe̱ e me̱nde̱ po̱ye̱ mba e? Ne ná ná ko̱ diboa dinde̱ne̱ na si be̱ne̱ pe̱ epolo o te̱ dikalo o mwe̱n ekombo. Mo̱ na titi ná ná bolea o mwe̱n ekombo to̱ mbu mō̱ e?’ Na kane̱ Yehova na iwiye̱ ná ongwane̱ mba o bola nika.” Kumiko a busino̱ o do̱kita, alo o
pe̱pe̱le̱ Nepal, ombusa ponda bā na mwenj’ao ń’ebolo bala owo.Ombusa lambo ka dom la mbu l’ebolo o Nepal, Kumiko mo̱ ná: “Nje e ta e takise̱ mulema mam yasumwe̱ nde mba oboso kana ito̱ i mańamwano̱ na wea. Ne muńe̱nge̱ jita ná nalo o bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Ponda iwo̱, ne te̱ o dikalo o ndabo a mbia po̱, myoyo ma mboa mitanu to̱ mutoba mi mapo̱ o senga. Nate̱na ngus’a bana i mabaise̱ mba n’edube ná na bole babo̱ trakt ni makwaleye̱ ońola Bibe̱l. Nika ńe muńe̱nge̱ jita o te̱ dikalo o yen epoloso a wuma bato ba malambe̱no̱ toi.”
LEMBE̱ LA MITAKISAN
Ba bonańango ba ngiń’a mulema be mulamba di baise̱no̱ myuedi ba kusi mitakisan, nde nika e titi pe̱ to̱ ná e be̱ biso̱ mańaka. Ne̱ni ba lembe̱no̱ mo̱ e?
Dian nu wu o Kanada ńe tatan 62 ma mbu, nu boledi pe̱ o Kot divoar 20 ma mbu ka ńamuloloma mo̱ ná: “O bebotedi, e ta mba ndutu o be̱ etum na mbia mam. Na baise̱ Yehova ná ongwane̱ mba o to̱ndo̱ bato o ebol’am. Mulēd’am mō̱ ńa Gilead, Munasango Jak Redford, a tele̱ye̱ biso̱ ná, o bebotedi je ná di taka son, to̱ senga bobe, ońola bete̱medi bō̱ b’ebol’asu, sepo̱n ke̱ di te̱se̱ myende wuma tue leno̱ ngińa. Nde a kwali ná: ‘O sombwa tue, ombwa nde bato, myoso mabu na miso̱ mabu. Ombwa nje ba mabolano̱ ke̱ ba kasi mbal’a Bibe̱l.’ Nika pe̱ nde na bolino̱. A se̱ bonam nika e tano̱ e! Ne̱n ne̱ni miso̱ ma kumono̱ telame̱ bato ke̱ ne o langwea babo̱ mwe̱ndi ma belo̱ko̱medi ma Janea.” Nje e bati jongwane̱ Dian o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bolea o mwe̱n ekombo e? “Na sisedi bautu bam ba jokwa la Bibe̱l be̱be̱, na bwa muńe̱nge̱ jita o je̱ne̱ ne̱ni ba timbino̱ be̱ baboledi ba jemea ba Yehova. Wum’am ya dikalo e timbi be̱ mba ka mbo’am. Na tombwane̱ bańango na basango ba mudī, bandome̱ ba bome na ba bito, ka nje te̱ Yesu a kakanno̱.”
Anna ńe tatan 46 ma mbu, ńe o boleye̱ o Asia o mundi we̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan; mo̱ ná: “Mimbu me̱se̱ na tombise̱no̱ o bolea o ńai na ńai a bekombo, na jai na bonańango ba wu o bepolo bepe̱pe̱ ba be̱n pe̱ bede̱mo be diwengisan na bam. Ponda iwo̱, nika e wan si so̱ṅtane̱le̱ na malinga. Ponda te̱ nika e po̱ino̱, na keki o sisea babo̱ be̱be̱ o bata so̱ṅtane̱ bede̱mo babu ba yabane̱. Na we̱ pe̱ na ngińa ná ná bate be̱ ndolo na muyao o mbasanedi mabu. Ne muńe̱nge̱ ná mi miwe̱n mi yai bepuma, na tombwane̱ pe̱ mulatako ma ngińa na ma po̱ko̱po̱ko̱ na jita la mako̱m mena mongwane̱ mba o lembe̱ mitakisan o ebol’am.”
MALONGE̱ MA LONDI NA NJOASO’A MINAM
Mulemlem ka bane̱ ba maboleye̱ owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ jita, bonańango be mulamba be o mwe̱n ekombo ba yo̱ki ponda ye̱se̱ langwa ne̱ni bolea o mwe̱n ekombo di londe̱no̱ longe̱ labu na njoaso’a minam. Njika minam mō̱ ba kusino̱ e?
Heidi, nu wu o Jaman ńe tatan 73 ma mbu, e o bolea o Kot divoar ka ńamuloloma ń’ebol’a Sango botea mbu ma 1968. Mo̱ ná: “Muńe̱nge̱ mam mu peti mwe nde ná ne̱ne̱ bana bam ba mudī ba ‘madangwa o mbale̱.’ Bō̱ bena ba ta bautu bam ba Bibe̱l bā nde paonia na batudu o mwemba. Jita labu di mabele̱ mba na Mama to̱so̱ Ma’a mbambe̱. Mō̱ ńa ban batudu na munj’ao na bana bao ba me̱ne̱ nde mba ka mbia mabu. Yehova a boli so̱ mba muna mome, mukoa, na miladi milalo.”
Karen nu wu o Kanada, ńe tatan 72 ma mbu, a boledi buka na 20 ma mbu o Mbe̱nge̱ a Afrika. Mo̱ ná: “Be̱ la ńamuloloma lokwe̱le̱ mba o bata bola mbame̱ne̱ ka jabea, o bata be̱ ndolo, na we̱lisane̱. Bola l’ebolo mwemba na jita la bato di wu o bepolo ba ńai na ńai di bati tele̱ mba bo̱ngo̱. Noko ná mbad’a bola mambo ye ńai na ńai. Njika bonam nika ńeno̱ o nin we̱nge̱ o be̱ne̱ mako̱m ma ndolo o wase ńe̱se̱ e! To̱na malonge̱ masu n’ebol’asu ba tukono̱, mulatako masu ma diko̱m mu dia te̱ nde.”
Margaret nu wu o Ingland, ńe tatan 79 ma mbu, a boledi ka ńamuloloma o Laos. Mo̱ ná: “Bolea o mwe̱n ekombo di boli mba epolo o je̱ne̱ na miso̱ ne̱ni dia la Yehova di madutano̱ bato ba miso̱no̱ m’eyobo me̱se̱, na leme̱ le̱se̱ o bebokedi bao. Nika e bati sikime̱ye̱ dube̱ lam eyeka. Nika e boli mba lakisane̱ di bo̱le̱ ná Yehova nde a madie̱le̱ bebokedi bao, ná myano mao pe̱ mi me̱nde̱ tongwe̱le̱.”
Na mbale̱, myango ma longe̱ la bonańango be mulamba ba maboleye̱ o mwe̱n ekombo mi londi na bebolo ba betańsedi o ebol’a Sango. Ba be̱n bwam o sesabe̱ na mbale̱. (Bak. 11:40) Di buki nika, muso̱ngi mabu mu mabata nde to̱ndo̱. (Mye. 68:12) Mo̱ we ná o we̱le̱ jombwea bete̱medi bo̱ngo̱ ná o bupe̱ matanga ma ban bonańango ba ko̱di ba baisabe̱le̱ myuedi o mun mulopo m’ekwali e? Yete̱na we ná, esibe̱ penda, o me̱nde̱ ‘keka, nde we̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.’