1-2. (a) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ babole̱ bobe na mboṅsan e? (b) Nje Yehova a mapulano̱ ońola babole̱ bobe e?

 YEHOVA a si makasa pat’a bedangwedi be̱se̱; a singe̱ bobe. (Mye. 5:5-7) A mengane̱ biso̱ ná di sengane̱ bete̱sedi bao be te̱m na sim be o Bibe̱l. Ye mbale̱ ná Yehova a bi ná di titi ke̱nge̱nge̱, na ná di titi ná di sengane̱ mo̱ o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. (Mye. 130:3, 4) O mulemlem ma ponda a si makasa bedangwedi ba “bato ba bobe bena ba mabolane̱ nded’a Loba lasu eladingom ońola longe̱ labu la mbamba.” (Yuda 4) Nde Bibe̱l e makwalea ońola “dibumbe la bato ba bobe” o bila ba Loba ba Armagedon.—2 Pet. 3:7; Bbī. 16:16.

² Nde, Yehova a si mapula ná moto to̱ mō̱ a ńamsabe̱. Ka nje te̱ je̱nno̱ o mokwa ma se̱le̱ ma mabupane̱le̱, Bibe̱l e makwala ná a mapula ná “be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) Batudu ba membilane̱ Yehova na lee̱le̱ we̱lisane̱ ke̱ ba mongwane̱ babole̱ bobe o tukwa bedangwedi babu na dolisane̱ pe̱te̱ Yehova. Nde seto̱ babole̱ bobe be̱se̱ nde ba mate̱le̱. (Yes. 6:9) Bō̱ ba mabenga nde bola bobe to̱ na miwe̱n me̱se̱ batudu ba mapo̱ngo̱no̱ o jongwane̱ babo̱ ná bate̱le̱. Nje batudu bangame̱nno̱ bola o be bete̱medi e?

 “SUMWA ŃABOBE OTETEN AŃU”

3. (a) Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea babole̱ bobe bena ba si mate̱le̱ e? (b) Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná mubole̱ bobe nde e njo̱m a sumwabe̱ lao o mwemba e?

³ Mubole̱ bobe a s’ate̱le̱ te̱, batudu bangame̱n bupe̱ bediedi be maso̱be̱ o 1 Korinto 5:13 be makwale̱ ná: “Sumwa ńabobe oteten ańu.” O mbadi po̱ te̱nge̱, mubole̱ bobe nde e njo̱m a nje e po̱yedi mo̱; e nde jumbwa nje a saino̱. (Gal. 6:7) Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? Ońolana a bangi tukwa bedangwedi bao, to̱ná batudu bongwane̱no̱ mo̱ ngedi jita. (2 Ki. 17:12-15) Bedangwedi bao be malee̱ ná a bangi bupe̱ bete̱sedi ba Yehova.—Ndim. 30:19, 20.

4. Ońola nje bobia bo mabolabe̱no̱ ke̱ mubole̱ bobe nu s’ate̱le̱ a sumwabe̱ o mwemba e?

⁴ Mubole̱ bobe ńena nu s’ate̱le̱ a sumwabe̱ te̱ o mwemba, bobia bo mabolabe̱ o bīse̱ mwemba ná a titi pe̱ Mboṅ a Yehova. a Janda la bo bobia bo titi ná ba bwese̱ mubole̱ bobe iso̱n. Nde, bo mabolabe̱ nde ná bonasango na bonańango ba bupe̱ jome̱le̱ la Bibe̱l ná ba si ‘yo̱kise̱ babo̱me̱ne̱’ na nu moto, ‘to̱ da’ na mo̱. (1 Kor. 5:9-11) Be bediedi be bolabe̱ ońola njo̱m a bwam. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Son a esasange i mabola m’bo̱ndo̱ mwe̱se̱ mu wule̱.” (1 Kor. 5:6) Babole̱ bobe bena ba si mate̱le̱ be ná ba bo̱bise̱ ba bena ba makeke̱ we̱le̱ bete̱sedi ba Yehova o ebolo o longe̱ labu.—Min. 13:20; 1 Kor. 15:33.

5. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ moto nu sumwabe̱ o mwemba e, ońola nje pe̱ e?

⁵ Ne̱ni so̱ jangame̱nno̱ je̱ne̱ munasango to̱ munańango ńena nu sumwabe̱ o mwemba e? To̱ná di si be̱nno̱ mulatako na mo̱, di si mo̱nge̱le̱ ná dipita to̱ diwo̱ di titi pe̱ ońol’ao; o diwengisan di me̱ne̱ nde mo̱ ka mudo̱ngi mu pimbedi. Mudo̱ngi mwena mwasumwe̱ o dibemba, mwe ná mu timba. Di si dimbea ná nu moto a bake̱ Yehova longe̱ lao. Nje ye bobe ye nde ná, a si madie̱le̱ longe̱ lao kaponda kakane̱ a bolino̱, nik’e we̱le̱ mo̱ o bete̱medi be bobe jita. (Hes. 18:31) Nde, etum te̱ Yehova a diano̱ a malee̱le̱ ndedi, di be̱n dipita ná nu moto a me̱nde̱ timba. Ne̱ni batudu ba malee̱le̱no̱ ná ba be̱n di dipita to̱ jombwea mubo̱le̱ bobe̱ ńena nu sumwabe̱ o mwemba e?

NE̱NI BATUDU BA MONGWANE̱NO̱ BA BE̱NA BA SUMBWABE̱ O MWEMBA

6. Nje batudu ba me̱nde̱no̱ bola o jongwane̱ nu ńena nu sumwabe̱ o mwemba e?

⁶ Moto ńena nu sumwabe̱ o mwemba a cakabe̱ nde e—mo̱me̱ne̱ nde angame̱n wase̱ ne̱ni timba na Yehova e? Tomtom! Ponda ba malangwea mubole̱ bobe ńena nu si mate̱le̱ ná a me̱nde̱ sumwabe̱ o mwemba, epep’a batudu e matele̱ye̱ mo̱ mambo angame̱nno̱ bola ná a timbe o mwemba. Nde Batudu ba me̱nde̱ bola buka nika. O jita la ngedi, ba me̱nde̱ langwea mubole̱ bobe ná ba me̱nde̱ to̱ndo̱ dongame̱ne̱ mo̱ myo̱di to̱ mininga ombusa ponda o jombwa nga a tuko mo̱nge̱le̱. Yete̱na mubole̱ bobe e be̱be̱ o kasa babo̱, ponda ba me̱nde̱no̱ ja, na muyao mwe̱se̱ batudu ba me̱nde̱ jo̱me̱le̱ mo̱ ná ate̱le̱. To̱ e be̱ nde ná o ni ponda a si bedi tukwa, batudu ba me̱nde̱ po̱ngo̱ miwe̱n o dongame̱ne̱ pe̱te̱ mo̱ o mińa mi maye̱ o jome̱le̱ mo̱ ná a tukwe.

7. Ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ nded’a Yehova ke̱ ba mombwea moto ńena nu sumwabe̱ o mwemba e? (Yeremia 3:12)

⁷ Batudu ba mapo̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱  nded’a Yehova ponda ba mombweano̱ mubole̱ bobe nu sumwabe̱ o mwemba. K’eyembilan, Yehova a s’enge̱le̱ ná tumba lao la pamo la Israel ńa kwaṅ nde di timbe na mo̱. O diwengisan, mo̱ nde a lomedi babo̱ bato̱pedi bao ba mudī, to̱ obiana ba malee̱le̱ ná ba mate̱le̱. Ka nje te̱ jokwa di londe̱ maba la nin Njongo a Betatedi di lee̱no̱, Yehova a teleye̱ nded’ao o mbad’edinge̱dinge̱ tongwea na langwea muto̱ped’a mudī Hosea ná a lakise̱ munj’ao, to̱ ná a tano̱ a dia a mabola bobe. (Hos. 3:1; Mal. 3:7) Kapo̱ ka Yehova, batudu ba mapula na mbale̱ ná mubole̱ bobe a timbe o mwemba, ba si mabola pe̱ to̱ ná e be̱ mo̱ ndutu o bola nika.—Langa Yeremia 3:12.

8. Ne̱ni munia ma Yesu ma muna nu pimbedi mu mongwane̱no̱ biso̱ o bata so̱ṅtane̱ nded’a Yehova e? (Lukas 15:7)

⁸ Jo̱nge̱le̱ munia ma Yesu ma mun’a nu pimbedi, jokwa di londe̱ maba la nin Njongo a Betatedi di kwaledino̱. Dibokime̱ne̱ e̱nno̱ mun’ao a matimba o mboa, sango a nu muna ‘a ńī mīla, a sokane̱ mo̱, a sopa mo̱.’ (Lukas 15:20) Maka ná sango a nu muna a s’enge̱le̱ ná mun’ao a se̱le̱ so̱so̱me̱a mo̱ ná a lakise̱ mo̱. O diwengisan, mo̱ nde a no̱ngi ngaban o wala dongame̱ne̱ mo̱, ka nje te̱ to̱ njika sango a muna ńe ndolo a wusano̱ bola. Batudu ba mapo̱ngo̱ miwe̱n o be̱ne̱ mulemlem ma edī na ba bena ba pimbedi. Ba mapula ná mi mido̱ngi mi pimbedi mi “timbe o mboa.” (Lukas 15:22-24, 32) Muńe̱nge̱ mwe o mo̱ń ponda mubole̱ bobe a mate̱le̱no̱, muńe̱nge̱ mwe pe̱ o wase!—Langa Lukas 15:7.

9. Nje Yehova a mapulano̱ ná babole̱ bobe ba bole e?

⁹ Bupisane̱ nje di me̱ne̱no̱ nate̱na tatan, Yehova a si memea ná babole̱ bobe bena ba s’ate̱le̱ ba je o mwemba. Nde, a si macaka babo̱. A mapula ná ba timbe. Kalat’a Hosea 14:4 e mateleye̱ ne̱ni Yehova a masengano̱ jombwea babole̱ bobe bena ba mate̱le̱, e makwala ná: “Na mabo̱le̱ k’abu ni titi jemea. Na mato̱ndo̱ babo̱ na mulema mwe̱se̱, ebanja malinga mam masumwe̱ na babo̱.” Bia la besengedi ba Yehova, di matute̱le̱ batudu o wasa to̱ son a diwengisan di malee̱ ná mubole̱ bobe e o jate̱le̱. Be byala be mabola pe̱ babole̱ bobe mbaki ná Yehova a to̱ndi babo̱ a mapula pe̱ ná ba timbe na mo̱.

10-11. Ne̱ni batudu ba me̱nde̱no̱ keka jongwane̱ ba bena ba sumwabe̱ o mwemba yā mimbu jita e?

¹⁰ Nje pe̱ kwala jombwea ba bena ba sumwabe̱ o mwemba kwaṅ, yen ebe yā mimbu jita e? Yen ebe ba bato ba titi pe̱ o bola bo bobe bo boli ná ba sumwabe̱ o mwemba. Ponda iwo̱ mo̱me̱ne̱, ba si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ njo̱m ni boli ná ba sumwabe̱. E be̱ to̱ ne̱ni, batudu bangame̱n wasa owe̱ni ba majano̱ ba pe̱pe̱le̱ pe̱ babo̱. O ma mape̱pe̱le̱, batudu ba me̱nde̱ baise̱ babo̱ ná ba mapula kane̱ na babo̱, ba bola pe̱ babo̱ ńo̱ngi o timba o mwemba. Moto a sumwabe̱ te̱ o mwemba mimbu jita, yeke̱i te̱ a bo̱bi jita o mbad’a mudī. Ońola nika, a kwali te̱ ná a mapula timba o mwemba, batudu ba mawasa moto o tombise̱ mo̱ jokwa la Bibe̱l, to̱ e be̱ nde ná a si bedi timbisabe̱ o mwemba. O bete̱medi be̱se̱, batudu nde bangame̱n tese̱ mambo ońola jokwa la Bibe̱l.

¹¹ O bwam ba jembilane̱ nded’a Yehova, batudu ba mawasa be̱se̱ bena bese̱le̱ Yehova, bongwane̱ pe̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ ná be ná ba timba o mwemba. Mubole̱ bobe a lee̱ te̱ ná atele̱, a tukwa pe̱ bedangwedi bao, be ná ba timbise̱le̱ mo̱ o mwemba dibokime̱ne̱.—2 Kor. 2:6-8.

12. (a) Njika bete̱medi be mabaise̱ ná batudu ba no̱nge jangame̱ye̱ e? (b) Ońola nje di s’angame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ná babole̱ bobe bō̱ ba titi ná ba kusa nded’a Yehova e? (Ombwa pe̱ maki)

 ¹² O bete̱medi bō̱, batudu bangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ obiana ba matimbise̱le̱ moto o mwemba. K’eyembilan, yete̱na moto a ta nde a sumwabe̱ ońolana a nangane̱ muna nusadi, to̱ ná a to̱bi dube̱ la mbale̱, to̱ ná a wite̱ muso̱nje na m’bonsan o bwam ba bwa diba lao, batudu bangame̱n be̱ mbaki ná ate̱le̱ na mbale̱. (Mal. 2:14; 2 Tim. 3:6) Bangame̱n tata dibemba. O mulemlem ma ponda, jangame̱n so̱ṅtane̱ ná Yehova a me̱nde̱ kasa mubole̱ bobe nu malee̱ na mbale̱ ná atele̱, ese̱le̱ pe̱ bedangwedi bao ba bobe. To̱ná batudu bangame̱nno̱  no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na ba bena ba bolane̱ bane̱ bobe, ba s’angame̱n kwala ná babole̱ bobe bō̱ ba titi ná ba kusane̱ Yehova ndedi. b—1 Pet. 2:10.

NJE MWEMBA MWENO̱ NÁ MU BOLA

13. Njika diwengisan le oteten a mbadi di mabe̱no̱ ná moto batudu ba ko̱kise̱no̱ na nu nu sumwabe̱ o mwemba e?

¹³ Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱, ponda iwo̱ bobia bo mabolabe̱ ná moto a ko̱kisabe̱. O ni ponda, je ná di benga be̱ne̱ mulatako na mo̱, ońolana ate̱le̱ a tuko pe̱ bedangwedi bao ba bobe. (1 Tim. 5:20) A dia nde elong’a mwemba, a be̱n pe̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la bonasango na bonańango ao. (Bon. 10:24, 25) Nde bete̱medi be diwengisan ná moto ńena nu sumwabe̱ o mwemba. Di si ‘mayo̱kise̱ pe̱ biso̱me̱ne̱’ na nu moto, di si ‘mada pe̱ to̱ na mo̱.’—1 Kor. 5:11.

14. Ne̱ni kriste̱n yeno̱ ná i bolane̱ doi labu la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l o mulatako mabu na bato bena ba sumwabe̱ o mwemba e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Mo̱ bete̱sedi jeno̱ wa je̱ne̱ be mapula nde kwala ná di s’angame̱n pe̱ jombwea nu moto nu sumwabe̱ o mwemba na bambam e? Ke̱m. Mbale̱ ńe nde ná di si me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ mulatako na mo̱. Nde kriste̱n ńe ná e bolane̱ doi lao la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l o domse̱ nga ńe ná e bele̱ moto nu sumwabe̱ o mwemba, yen ebe elong’ao ya mbia to̱ moto nu ta diko̱m lao o jukea o ndongame̱n. Nje bola yete̱na ukedi e? O mińa mi tombi, di si ta langame̱n soma mo̱. O ben bete̱medi pe̱ kriste̱n te̱ ńangame̱n bolane̱ doi lao la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l o domse̱ nje a me̱nde̱no̱ bola. Bō̱ be ná ba to̱ndo̱ soma mo̱ to̱ some̱le̱ mo̱ bepo̱yedi ba bwam. Nde di si makwala pond’a bwaba na mo̱ to̱ tombise̱ ponda na mo̱ o mambo mape̱pe̱.

15. Njika babole̱ bobe 2 Yohane 9-11 e makwaleano̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Mo̱ Yohane̱ na Paulo ba ta nde ba kwalea ońola mulemlem ma bobe e?”)

¹⁵ Bō̱ be ná ba baise̱ ná, ‘Mo̱ Bibe̱l e si makwala ná kriste̱n ńena nu masome̱ nu  ńai a moto a mabe̱ne̱ dongo o bebolo bao ba bobe e?’ (Langa 2 Yohane 9-11.) Myemba mi dinge̱le̱ y’epas’a Bibe̱l mi malee̱ ná be bediedi be mombwea nde ba bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱, na ba bena ba matute̱le̱ bane̱ o bola bobe. (Bbī. 2:20) Ońola nika, yete̱na moto a masue̱le̱ belēdi ba bato ba to̱bi dube̱ to̱ a matute̱le̱ bane̱ o bola bobe, batudu ba si mape̱pe̱le̱ mo̱. Nde nu moto e pe̱te̱ ná ate̱le̱. Nde nate̱na ponda nika e mabolane̱no̱, di si me̱nde̱ soma nu moto to̱ bele̱ mo̱ o jukea o ndongame̱n a mwemba.

JEMBILANE̱ NDED’A YEHOVA

16-17. (a) Nje Yehova a mapulano̱ ná babole̱ bobe ba bole e? (Hesekiel 18:32) (b) Ne̱ni batudu ba malee̱no̱ ná ba mabola ebolo na Yehova ke̱ ba mongwane̱ babole̱ bobe e?

¹⁶ Nje mokwa matanu ma mabupane̱le̱ ma ni Njongo a Betatedi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Yehova a si mapula ná moto to̱ mō̱ a ńamsabe̱! (Langa Hesekiel 18:32.) A mapula ná babole̱ bobe ba do̱lisane̱ na mo̱. (2 Kor. 5:20) Ońola nika nde o myango ma mbel’a moto me̱se̱, ngedi jita Yehova ome̱le̱ tumba lao la pamo—name̱ne̱ na bato ba pamo—ná bate̱le̱ ba timbe na mo̱. Batudu ba be̱n edube o bola ebolo mwemba na Yehova o jongwane̱ babole̱ bobe o jate̱le̱.—Rom. 2:4; 1 Kor. 3:9.

¹⁷ Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ mwe o mo̱ń, ke̱ babole̱ bobe bate̱le̱! Tet’asu ńe o mo̱ń, Yehova, a mabwa muńe̱nge̱ jita ponda te̱ mudo̱ngi mao mō̱ mu pimbedi mu matimbano̱ o mwemba. Ndol’asu ońola Yehova e mabata be̱ ngińa, ke̱ di dutedi ońola nded’ao na nded’ao di si boledino̱.—Lukas 1:78.