1. Ońola nje Yehova a si makobisane̱no̱ biso̱ na bato bape̱pe̱ e?

YEHOVA a si to̱ndi ná mambo me̱se̱ ma be̱ nde ńai po̱. Nik’e me̱ne̱ne̱ o mbadi a wekino̱ ńai na ńai a myele, ńama, na bato ba benama. Mō̱ ńasu te̱ e diwengisan na nupe̱pe̱. Ońola nika, Yehova a si me̱nde̱ kobisane̱ wa na moto nupe̱pe̱ to̱ buńa. A bi nja weno̱ na mbale̱. (1 Sam. 16:7) A bi nje weno̱ ná o bola na nje o titino̱ ná o bola, name̱ne̱ pe̱ na ne̱ni o kokisabe̱no̱. A si mabaise̱ pe̱ to̱ wa buka nje weno̱ ná o bola. Jangame̱n je̱ne̱ biso̱me̱ne̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ biso̱. Nik’e me̱nde̱ bola ná di “be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi,” ná di s’e̱ne̱ biso̱me̱ne̱ bonde̱ne̱ buka nje yangame̱nno̱, nde ná di si ye̱use̱ pe̱ to̱ biso̱me̱ne̱.—Rom. 12:3.

2. Ońola nje e titino̱ bwam ná di kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱ e?

² Ye mbale̱ ná je ná di tombwane̱ ke̱ di bupe̱ eyembilan a bwam ya munasango to̱ munańango mō̱ ńena ńe jangwa o ebol’a dikalo. (Bon. 13:7) Nika ńe ná e bola ná biso̱ pe̱ di bate be̱ jangwa o dikalo. (Fil. 3:17) Nde diwengisan dinde̱ne̱ le oteten a bupe̱ eyembilan a bwam ya moto, na kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱. Bola la nika le ná di bola ná o ko̱no̱ne̱ moto nupe̱pe̱, o bo̱be, to̱so̱ we̱ne̱ ná o titi mweńa. Ka nje te̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱, di kobisane̱ te̱ biso̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱ o mwemba, nika ńe ná e ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Ońola nika, Yehova a mome̱le̱ biso̱ na ndolo ná: “Moto te̱ a kekise̱ yao ebolo; nde a me̱nde̱ we̱le̱ sese̱ ońola mo̱me̱ne̱, seto̱ ońola nupe̱pe̱.”—Gal. 6:4.

3. Njika mambo o we̱lino̱ bola o jowe̱ lo̱ngo̱ la Yehova mena ma mabwese̱ wa muńe̱nge̱ e?

³ Yehova a mapula ná o bwane̱ bońaki bo̱ngo̱ o mbad’a  mudī muńe̱nge̱. K’eyembilan o we̱li te̱ o dubisabe̱, we ná o be̱ muńe̱nge̱ ná o tongwe̱le̱ o bola nika. O no̱ngi nde be bedomsedi na wame̱ne̱. Be se̱medi nde o ndolo o be̱nedino̱ Loba. O̱nge̱le̱ te̱ mambo mena o we̱lino̱ bola botea niponda. K’eyembilan, mo̱ ndol’ango̱ ońola bolanga ba Bibe̱l to̱ jokwa lo̱ngo̱ la wame̱ne̱ e bati be̱ ngińa e? Mo̱ mika mo̱ngo̱ mi bati be̱ iwiye̱ e? (Mye. 141:2) Mo̱ o bati joa o mbad’ango̱ ńa botea ekwali na o mbad’ango̱ ńa bolane̱ belongisan o dikalo e? O be̱n pe̱ te̱ mbia, mo̱ Yehova ongwane̱ wa o be̱ mom’a bwam, mut’a bwam to̱ muyed’a bwam e? We ná o bwane̱ bońaki bo̱ngo̱ o ma mato̱ti muńe̱nge̱ na mbale̱.

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

⁴ Je ná jongwane̱ bape̱pe̱ o bwane̱ bońaki babu muńe̱nge̱. Je pe̱ ná jongwane̱ babo̱ ná ba si kobisane̱ babo̱me̱ne̱ na bape̱pe̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu, ne̱ni babaedi beno̱ ná bongwane̱le̱, na ne̱ni batudu na bane̱ beno̱ ná bongwane̱ bonasango na bonańango abu. O sukan, di me̱nde̱ jombwea bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ be ná bongwane̱ biso̱ o te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ mambo jangame̱nno̱ bupe̱ bupisane̱ ngud’asu na bete̱medi basu.

5. Bupisane̱ Efeso 6:4, nje bayedi ba s’angame̱nno̱ bola e?

⁵ Bayedi bangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná ba si kobisane̱ muna mō̱ na nupe̱pe̱, to̱so̱ ná ba si baise̱ muna ná a bole buka nje eno̱ ná a we̱le̱ bola. Bola la nika le ná di bo̱bise̱ muna. (Langa Efeso 6:4.) Munańango mō̱ nu be̱n dina ná Sachiko * mo̱ ná: “Mulēd’am a ta nde a pula ná na buke bane̱ bautu ba klasi be̱se̱. O sumo te̱ nika, ńango am pe̱ a ta a pula ná na be̱ dibie̱ o esukulu o bwam ná na bole mulēd’am na sango am nu si ta o mbale̱ mboṅ a bwam. Ońola nika, a si ta a pula ná na po̱nge diwuse̱ to̱ diwo̱ o makekise̱ mam, nde nik’e si wusa bolane̱. To̱ná na mábo̱le̱no̱ esukulu ye etum a ponda, na yo̱ki te̱ nde baise̱ mbame̱ne̱ nga Yehova a mabwane̱ ebol’am muńe̱nge̱.”

6. Njika belēdi bayedi beno̱ ná ba busane̱ o Myenge 131:1, 2 e?

 ⁶ Belēdi bō̱ ońola bayedi be maso̱be̱ o Myenge 131:1, 2. (Langa.) Kiṅe̱ David a kwali ná a si “mapula mambo mande̱ne̱” to̱ ma buki mo̱. Sibise̱ lao la ńolo na bia la myoyo mao ba “lo̱ki . . . na jese̱ mo̱ na pī.” Njika belēdi bayedi beno̱ ná ba busane̱ o byala ba David e? Bayedi be ná ba lee̱le̱ sibise̱ la ńolo na bia la myoyo mabu seto̱ buka te̱ o nje e mombweye̱ babo̱me̱ne̱, nde o nje pe̱ e mombweye̱ bana babu. Bayedi be ná bongwane̱ bana babu ke̱ ba bi nje beno̱ ná ba bola, na nje ba titino̱ ná ba bola, nde bongwane̱ pe̱ babo̱ o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje beno̱ ná ba tongwe̱le̱ o bola. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Marina mo̱ ná: “Ńango am a si kobisane̱ mba na bonańango am balalo to̱ na bana bape̱pe̱ to̱ buńa. A ta a langwea mba ná moto te̱ a be̱n mao mabea. Na ná mō̱ ńasu te̱ e Yehova tiki. Na matimbise̱le̱ mo̱ masoma jita ońolana ye mba pasa ná na kobisane̱ mbame̱ne̱ na bato bape̱pe̱.”

7-8. Ne̱ni mome eno̱ ná a bola munj’ao edube e?

⁷ Mome nu bai ńe kriste̱n angame̱n bola munj’ao edube. (1 Pet. 3:7) Bola la moto edube nik’e mapula nde kwala jombwea mo̱ na mbale̱. K’eyembilan, mome a mabola munj’ao edube ke̱ a malee̱le̱ mo̱ ná e mweńa o miso̱ mao. A si mabaise̱ mo̱ ná a bole mambo mena ma buki mo̱. A si makobisane̱ pe̱ to̱ mo̱ na muto nupe̱pe̱. Ne̱ni muto a masengano̱ yete̱na mom’ao a mabola nika e? Mom’a munańango Rosa nu si maboleye̱ Yehova a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kobisane̱ mo̱ na muto nupe̱pe̱. Byala ba njo ba mom’ao be sengise̱ mo̱ sese, nde be boli pe̱ ná a si be̱ pe̱ mbaki ná a to̱ndo̱be̱ na mbale̱. Mo̱ ná: “Nangame̱n jo̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ ná ne tiki o miso̱ ma Yehova.” O diwengisan, mome nu bai ńe kriste̱n a mabola munj’ao edube. A bi ná bola la nika di mabola ná a be̱ne̱ mulatako ma bwam na munj’ao name̱ne̱ pe̱ na Yehova. *

⁸ Mome nu mabole̱ munj’ao edube a masesa mo̱ ponda ye̱se̱, a malangwea pe̱ mo̱ ná a to̱ndi mo̱. (Min. 31:28) Nika nde mom’a Katerina, di kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱, ongwane̱no̱ mo̱ o janane̱ jo̱nge̱le̱ ná bane̱ be mweńa buka mo̱. Ke̱ Katerina a dia muna, ńango a ta be̱ a sa mo̱, a kobisane̱ pe̱ mo̱ na bana ba bito bape̱pe̱, name̱ne̱ pe̱ na mako̱m mao. Nik’e boli ná Katerina a boteye kobisane̱ mo̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱; a bengi pe̱ bola nika to̱ ponda a timbino̱ Mboṅ a Yehova! Mom’ao ńe kriste̱n ongwane̱ mo̱ o janane̱ y’ede̱mo, na o je̱ne̱ mo̱me̱ne̱ o mbad’a bwam. Mo̱ ná: “A to̱ndi mba, a masesa mba ońola mambo ma bwam na mabolano̱, a makane̱ pe̱ ońol’am. A mo̱nge̱le̱ mba bede̱mo ba bwam ba Yehova, a mongwane̱ pe̱ mba o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mam ma bobe.”

9-10. Ne̱ni batudu be ndolo bongwane̱no̱ munańango mō̱ o buka ede̱mo ao ya kobisane̱ mo̱me̱ne̱ na bape̱pe̱ e?

⁹ Ne̱ni batudu beno̱ ná bongwane̱ ba bena ba makobisane̱ babo̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱ e? Jombweye myango ma munańango Hanuni ńena ba si tano̱ ba sesa ke̱ e muna. Mo̱ ná: “Na ta iso̱n, no̱nge̱le̱ pe̱ ná bane̱ bana ba buki mba. Ke̱ ne muna nusadi, na ta na nikobisane̱ mbame̱ne̱ na bato bape̱pe̱.” To̱ ponda Hanuni a po̱ino̱ o mbale̱, a ta te̱ nde a kobisane̱ mo̱me̱ne̱ na bape̱pe̱. Na nik’e bola ná o̱nge̱le̱ ná a titi mweńa o mwemba. Nde tatan, e muńe̱nge̱ o bolea ka paonia. Nje yongwane̱ mo̱ o tukwa e?

 ¹⁰ Hanuni a kwali ná batudu nde bongwane̱ mo̱ na ndolo. Ba lee̱ mo̱ ná ba lakisane̱ mo̱, ba sesa pe̱ mo̱ ońola eyembilan ao ya bwam. Mo̱ ná: “Ombusa ponda to̱ ininga, batudu ba kwalane̱ mba ná nembe̱ bonańango bō̱ bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱. Nik’e boli ná ne̱ne̱ ná ne mweńa. Na dia na mo̱nge̱le̱ buńa bwena ba batudu be ndolo ba timbise̱le̱no̱ mba masoma ońola jongwane̱ lena na wanedino̱ beso̱mbe̱ ba bonańango bō̱. Ombusa nika, na babo̱ ba langea mba 1 Tesalonika 1:2, 3. Nik’e tapi mba jita! Na matimbise̱le̱ ba batatedi ba ndolo masoma jita, tatan na bi ná ne mweńa o bebokedi ba Yehova.”

11. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ ba bena ba “be̱n mudī mu ńo̱sedi na mu sibi” bena Yesaya 57:15 e makwaleano̱ e?

¹¹ Langa Yesaya 57:15. Yehova a mombwea tobotobo ba bena ba “be̱n mudī mu ńo̱sedi na mu sibi.” Biso̱ be̱se̱, seto̱ buka te̱ batudu, je ná jembe̱ ba bonasango na bonańango. Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ke̱ di malee̱le̱ babo̱ ná di mombwea babo̱ na mbale̱. Yehova a mapula ná di bole babo̱ mbaki ná a to̱ndi dibemba lao la tiki. (Min. 19:17) Je pe̱ ná jongwane̱ bonasango na bonańango asu ke̱ je sibise̱ la ńolo, di bia pe̱ myoyo masu. Di si mawasa lee̱ bape̱pe̱ ná di buki babo̱, nika ńe ná e bola ná ba ko̱ko̱ne̱ biso̱. O diwengisan, di mabolane̱ nde ngud’asu na dibie̱ lasu o jembane̱ mō̱ na nune̱.—1 Pet. 4:10, 11.

12. Ońola nje beye̱meki ba bato be tano̱ be to̱ndo̱ be̱ na Yesu e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹² Mbadi ńena Yesu ombwedino̱ bokwedi bao ńe ná ńokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni jangame̱nno̱ jombwea bane̱. A ta nde moto nu buki bato be̱se̱ o nin wase. Nde a ta “pī na mulema mu sibi.” (Mat. 11:28-30) A si bonde̱ dibie̱ lao to̱ so̱ṅtane̱ lao dinde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱. A ta nde a to̱po̱ na bwambo bo wam, a bolane̱ pe̱ byembilan be bo̱bi o so̱ṅtane̱ bena be matape̱ milema ma bato ba sibise̱ ńolo. (Lukas 10:21) Diwengisan na badiedi ba bebasi ba kumba, Yesu a si boli to̱ buńa ná bane̱ bato bo̱nge̱le̱ ná ba titi Loba mweńa. (Yohane 6:37) O diwengisan, a boli beye̱meki ba bato edube.

13. Ne̱ni muyao na ndol’a Yesu be̱ne̱ne̱no̱ o mbadi a tano̱ a die̱le̱ mo̱me̱ne̱ o mbasanedi ma bokwedi bao e?

¹³ Muyao na ndol’a Yesu ba ta be̱ne̱ne̱ o mbadi a tano̱ a die̱le̱ mo̱me̱ne̱ o mbasanedi ma bokwedi bao. A ta a bia ná ba si ta ba be̱ne̱ mulemlem ma ngudi, na ná bete̱medi babu be ta diwengisan. Ońola nika, ba si wusa so̱ be̱ne̱ milemlem ma m’bē̱; ba si wusa pe̱ to̱ bola milemlem ma mambo to̱ mulemlem m’ebolo o dikalo. Nde a ta a bwane̱ miwe̱n ma mō̱ ńabu te̱ muńe̱nge̱. Y’ebe̱yed’a Yesu e nandabe̱le̱ o munia ma talent. O mu munia, sango ebolo a bake̱ nde mūtu te̱ ebolo “kaponda ngud’ao.” Mō̱ ńa bautu baba ba jemea a boli buka nune̱. Nde sango ebolo a sesi nde babo̱ babane̱ na mulemlem ma byala ná: “Nik’e doli, a mūt’a bwam na jemea.”—Mat. 25:14-23.

14. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mbadi Yesu a tano̱ ombwea bane̱ e?

¹⁴ Yesu a malee̱le̱ pe̱ biso̱ muyao na ndolo. A bi ná biso̱ be̱se̱ di si be̱n mulemlem ma ngudi, na ná di titi pe̱ to̱ o mulemlem ma bete̱medi, e pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu. Biso̱ pe̱ jangame̱n jembilane̱ Yesu. Di si bola to̱ buńa ná munasango asu to̱ munańango asu o̱nge̱le̱ ná a titi mweńa, to̱so̱ a bwe iso̱n ońolana a titi ná a bola kapo̱ ka bane̱.  O diwengisan, di sese bonasango na bonańango asu ponda ye̱se̱ ońolana ba mabolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱.

15-16. Njika tombwane̱ munańango mō̱ a kusino̱ ońolana a te̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ mambo eno̱ ná a we̱le̱ bupe̱ e?

¹⁵ Mambo ma mudī di mate̱se̱no̱ o bupe̱ ma madie̱le̱ longe̱ lasu, ma bola pe̱ ná longe̱ lasu di be̱ne̱ janda. Nde jangame̱n nde te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ mambo ma bupe̱ bupisane̱ ngud’asu na bete̱medi basu, seto̱ bupisane̱ bato bape̱pe̱; ońolana di boli te̱ nika, je ná di bo̱bo̱, di si bie pe̱ to̱ nje bola. (Lukas 14:28) Jombweye eyembilan a munańango mō̱ ńe paonia nu be̱n dina ná Midori.

¹⁶ Sango a Midori ńena nu titi Mboṅ a Yehova a ta be̱ a kobisane̱ mo̱ ke̱ e muna na bonańango ao nikame̱ne̱ pe̱ na mako̱m mao ma klasi, nje yena e ta e bwese̱ Midori iso̱n. Mo̱ ná: “Na ta nde ne̱ne̱ ná na titi mweńa.” Nde ponda Midori a kokino̱ a timbi be̱ne̱ye̱ mo̱me̱ne̱ lakisane̱. Mo̱ ná: “Na malanga Bibe̱l buńa te̱ ońolana nik’e mongwane̱ mba o be̱ne̱ musango ma teten, na bia pe̱ ná Yehova a to̱ndi mba.” Mbata na nika, a te̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ mambo eno̱ ná a we̱le̱ bupe̱, nde a kane̱ pe̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o tongwe̱le̱ o bola mo̱. O sukan, Midori a we̱li so̱ bwane̱ bońaki bao o mbad’a mudī muńe̱nge̱.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di “[benga] timbisabe̱ peńa na mudī o mo̱nge̱le̱ [masu]” e, nje pe̱ nik’e me̱nde̱no̱ wana e?

¹⁷ Nik’e mano̱ngo̱ pond’a bwaba ná di tukwe mbadi di me̱ne̱no̱ biso̱me̱ne̱. Ońola nika Yehova a mome̱le̱ biso̱ ná: “[Benga] timbisabe̱ peńa na mudī o mo̱nge̱le̱ mańu.” (Efe. 4:23, 24) Ná di bole nika, jangame̱n kane̱, jokwa Eyal’a Loba, na dutea nje di malangano̱. We̱le̱ nje o mokwano̱ o ebolo, o baise̱ pe̱ Yehova ngińa. Mudī mao musangi mu  me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o si kobisane̱ pe̱ wame̱ne̱ na bato bape̱pe̱. Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa o je̱ne̱ nga eko̱n na kumba be o ńaka wa oteten, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o pomane̱ wana mawengisan ma mapule̱.

18. Ne̱ni byala be maso̱be̱ o Myango 6:29, 30 be malo̱ko̱no̱ biso̱ e?

¹⁸ Langa 2 Myango 6:29, 30. Yehova a bi mulema masu. A bi pe̱ miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o janane̱ edī a mundi ma wase, na mabo̱bo̱ masu. Yehova a me̱ne̱ te̱ ne̱ni di manane̱no̱ ma mambo ma bobe, a mabata nde to̱ndo̱ biso̱.

19. Njik’eyembilan Yehova a bolane̱no̱ o lee̱ ne̱ni a to̱ndino̱ biso̱ e?

¹⁹ Yehova a bolane̱ eyembilan a ndolo ńe oteten a ńango a muna na mun’ao o lee̱ ne̱ni a to̱ndino̱ biso̱. (Yes. 49:15) Jombweye eyembilan a ńango a muna mō̱ nu belabe̱ ná Rachel. Mo̱ ná: “Mun’am Stephanie a yabe̱ nde oboso ba pond’a yadi. Nged’a boso ne̱nno̱ mo̱, a ta nde son ninka, a si ta pe̱ to̱ a be̱ne̱ ngudi. Nde mo̱di ma boso, do̱kita di ta di bola mba wonja ná na bambe̱ mo̱ buńa te̱. Nik’e boli ná biso̱ na mun’am di be̱ batabata. Tatan a mábe̱ne̱ mbu mutoba, nde a salo buka bane̱ bana ba mimbu mao. To̱ na nika na to̱ndi mo̱ jita ońolana an ewe̱nji ende̱ne̱ o be̱ longe̱, a malonde̱ pe̱ longe̱ lam na muńe̱nge̱!” Nik’e malo̱ko̱ o bia ná ni ńai a ndolo nde Yehova a be̱nedino̱ biso̱ ke̱ a me̱ne̱ ne̱ni di manano̱ ewe̱nji o bolea mo̱ na mulema mwe̱se̱!

20. Ońola nje baboledi ba Yehova beno̱ ná ba be̱ muńe̱nge̱ e?

²⁰ Nika weno̱ muboled’a Yehova, we nde elong’a mbia mao ye tiki, moto to̱ mō̱ nupe̱pe̱ pe̱ a titi ka wa. Yehova a si duti wa na mo̱ ońolana o petane̱ bato bape̱pe̱. A duti nde wa ońolana a wase̱le̱ mulema mo̱ngo̱, na mo̱ e̱ne̱ ná we nde moto nu sibise̱ ńolo, na ńe pe̱ be̱be̱ o jokwa na wana mawengisan. (Mye. 25:9) Be̱ mbaki ná e muńe̱nge̱ ke̱ o mabolea mo̱ na mulema mwe̱se̱. Titimbe̱ na jemea lo̱ngo̱ ba malee̱ ná o be̱n “mulema ma mbale̱ na ma bwam.” (Lukas 8:15) Ońola nika, benga so̱ bolea Yehova na ngud’ango̱ ńe̱se̱. O me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ njo̱m a bwam o be̱ muńe̱nge̱ ‘ońola wame̱ne̱ mō̱ buka te̱.’