1. Munańango ńe mulamba a nidutea te̱ jombwea diba, njika myuedi angame̱nno̱ baise̱ mo̱me̱ne̱ e?

KRISTE̱N ye̱se̱ ye nde owas’a doi la Yesu. Nde ponda muto ńe kriste̱n a mababe̱no̱, a mabe̱ nde owas’a doi la mom’ao nu titi ke̱nge̱nge̱. Nde nik’e titi bu. Munańango a nidutea so̱ te̱ jombwea nu nu me̱nde̱ be̱ mom’ao, angame̱n baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Nje e malee̱ mba ná nu munasango a me̱nde̱ be̱ mulopo ma mbia ma bwam e? Mo̱ mambo ma mudī nde a te̱se̱no̱ o epol’a boso o longe̱ lao e? Yete̱na ke̱m, nje e malee̱ mba ná a me̱nde̱ be̱ mom’a bwam o nje e mombweye̱ mambo ma mudī ombusa biso̱ bane̱ e?’ Nde a me̱nde̱ pe̱ baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Njika bede̱mo ba bwam na be̱nno̱ be me̱nde̱ bole̱ ná diba lasu di be̱ bonam e? Mo̱ ne we̱lisane̱ na muyao e? Mo̱ na be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova e?’ (Mul. 4:9, 12) Bedomsedi ba bwam muto a mano̱ngo̱no̱ obiana a mababe̱ be me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o be̱ne̱ diba le bonam.

2. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

² Bonańango jita be byembilan ba bwam o nje e mombweye̱ sibise̱ la babo̱me̱ne̱ owas’a bome babu. Bangame̱n pe̱ sesabe̱! Je muńe̱nge̱ o bolea Yehova mwemba na ban bito ba jemea! O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea myuedi milalo: (1) Njika mitakisan mō̱ bito ba babe̱ ba be̱nno̱ e? (2) Ońola nje muto angame̱nno̱ jemea o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao e? (3) O nje e mombweye̱ bola la doi edube, nje bome ba bai na bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa tongwea na byembilan ba Yesu, Abigail na Maria e?

3. Ońola nje diba to̱ diwo̱ di titino̱ ke̱nge̱nge̱ e?

³ Diba le nde jabea la ke̱nge̱nge̱ di wu na Loba, nde bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱. (1 Yohane 1:8) Ońola nika nde Eyal’a Loba e mome̱le̱no̱ babaedi ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ “ndutu o eyobo.” (1 Kor. 7:28) Jombweye mitakisan mō̱ muto nu babe̱ eno̱ ná a be̱ne̱.

4. Nje ye ná e bola ná muto o̱nge̱le̱ ná sibise̱ la mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao di maye̱use̱ mo̱ e?

⁴ Yen ebe, mbadi muto a kokisabe̱no̱ ńe ná e bola ná e̱ne̱ nde biana sibise̱ la mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao di maye̱use̱ mo̱. Marisol nu maje̱ o Amerika mo̱ ná: “Owe̱ni na kokino̱, ba ta nde ba langwea bito ponda ye̱se̱ ná diwengisan to̱ diwo̱ di titi oteten a bito na bome. Na bi ná Yehova a te̱se̱ ná mome nde e mulopo ma mbia, na ná to̱ná muto angame̱nno̱ sibise̱ mo̱me̱ne̱ nik’e si masumwane̱ mo̱ edub’ao. Nde e yo̱ki be̱ mba ndutu o bola doi la mom’am edube.”

5. Njika beboledi be si se̱medi o Betiledi bome bō̱ ba be̱nno̱ jombwea bito e?

⁵ Muto e pe̱ ná a babe̱ na mome nu mo̱nge̱le̱ ná bome be mweńa buka bito. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Ivon, nu maje̱ o Amerika ńa Mikondo, mo̱ ná: “Owe̱ni na majano̱, pond’a da e po̱i te̱, bome nde ba mase̱le̱ de̱ denge̱ bito. Mun’a muto nusadi nde angame̱n jipe̱ na sangise̱ bolongi, nde ńa mome a menge̱le̱ nde ná ńango na bonańango ba bito ba boleye mo̱, ba malangwea pe̱ nde mo̱ ná mo̱ nde e ‘sango a mboa.’” Munańango nupe̱pe̱ nu belabe̱ ná Yingling nu maje̱ o Asia, mo̱ ná: “O eyem’am munia mō̱ mwe mu masue̱le̱ jo̱nge̱le̱ ná e titi mweńa ná muto a be̱ dibie̱ to̱ ná a bie bola lambo. A be̱n nde buka te̱ ná a bole bebolo ba mboa, a si be̱n pe̱ to̱ bwam o bola mom’ao jo̱nge̱le̱ lao.” Mome nu mese̱le̱ ná ben beboledi be si se̱medi o ndolo na o Betiledi be die̱le̱ mo̱, e ná a bola ná longe̱ la munj’ao di be̱ ndutu, a si membilane̱ Yesu, a si do̱lisane̱ pe̱ to̱ Yehova.—Efe. 5:28, 29; 1 Pet. 3:7.

6. Nje bito bangame̱nno̱ bola ná bouse̱ mulatako mabu na Yehova e?

⁶ Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o jokwa di se̱le̱ na din, Yehova a mengane̱ bome be kriste̱n ná bombweye ńo̱ng’a mbia mabu o mbad’a mudī, ba lee̱le̱ mbia mabu ná ba to̱ndi mo̱, na ná bombweye pe̱ mo̱ o mbad’eyobo. (1 Tim. 5:8) Nde to̱ na nika bonańango ba babe̱ ba walame̱nno̱, bangame̱n no̱ngo̱ ponda buńa te̱ o langa Bibe̱l, dutea o nje ba malangano̱, na kane̱ pe̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Nika ńe ná e be̱ ndutu. Bito ba walame̱n jita, be so̱ ná bo̱nge̱le̱ ná ba si be̱n ponda to̱ ngudi o bola ma mambo, nde ye mweńa jita o bola nika. Ońola nje e? Ońolana Yehova a mapula ná mō̱ ńasu te̱ a be̱ne̱, a kombe̱ pe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱.—Bebolo 17:27.

7. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ muto ná a sibise̱ mo̱me̱ne̱ na bo̱bise̱ la ńolo e?

⁷ Ye mbale̱ ná ye ná e be̱ muto ndutu jita o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao nu titi ke̱nge̱nge̱. Nde a me̱nde̱ we̱le̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na a so̱ṅtane̱, emea pe̱ ońola nje Bibe̱l e mabaise̱no̱ mo̱ ná a bole mom’ao edube, a sengane̱ pe̱ mo̱.

8. Bupisane̱ Efeso 5:22-24, ońola nje muto ńe kriste̱n a memeano̱ o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao e?

⁸ Muto ńe kriste̱n a memea o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao ońolana nika  nde Yehova a mabaise̱no̱ mo̱ ná a bole. (Langa Efeso 5:22-24.) A lakisane̱ Sango ao ńe o mo̱ń, ońolana a bi ná Yehova a mabola nde mambo ponda ye̱se̱ na ndolo, na ná a baise̱ pe̱ te̱ mo̱ ná a bole lambo ke̱ ye nde ońola bwam bao.—Ndim. 6:24; 1 Yohane 5:3.

9. Njika muse̱ṅ mwe ke̱ muto ńe kriste̱n a boli doi la mom’ao edube e?

⁹ Wase e matute̱le̱ bito ná ba si bupe̱ bete̱sedi ba Yehova na ná bo̱nge̱le̱ nde ná sibise̱ la babo̱me̱ne̱ owas’a bome babu di maye̱use̱ nde babo̱. Ba bena ba macamane̱ i ńai a mo̱nge̱le̱ ba si bi Loba lasu la ndolo. Yehova a titi ná a bola bana bao ba bito be mo̱ tiki mbenda ni maye̱use̱ babo̱. Munańango nu mabole̱ me̱se̱ o londise̱ m’bē̱ Yehova a bake̱no̱ mo̱ a mabola nde ná musango mu be̱ o ndabo ao ńa mbia. (Mye. 119:165) Nika ńe muse̱ṅ ońola mom’ao, mo̱me̱ne̱, na bana babu.

10. Nje byala ba Carol be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁰ Muto ńena nu masibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao nu titi ke̱nge̱nge̱ a malee̱ nde ná a to̱ndi Yehova a mabola pe̱ mo̱ edube, mo̱ ńena nu te̱se̱ mome ka mulopo ma mbia. Carol, nu maje̱ o Amerika ńa Mikondo mo̱ ná: “Na bi ná mom’am a me̱nde̱ po̱ngo̱ mawuse̱, nde na bi pe̱ ná mbadi na me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ nika e mabonde̱ nate̱na njika dikala mulatako mam na Yehova mweno̱ mba tiki. Na mapo̱ngo̱ so̱ miwe̱n ná na sibise̱ mbame̱ne̱, ońolana na mapula do̱lisane̱ Sango am ńe o mo̱ń.”

11. Nje e mongwane̱ munańango Aneese o lakise̱ e, nje pe̱ byala bao be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹¹ Ye ná e be̱ ndutu ná muto a bole mom’ao edube, a sibise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ owas’ao yete̱na mom’ao a si mombwea besengedi bao ba teten. Nde maka nje munańango mō̱ nu babe̱, nu mabe̱labe̱ ná Aneese, a mabolano̱ o be bete̱medi. Mo̱ ná: “Na mawe̱ ná na si ne̱nge̱ pimbimbi. Na si madimbea pe̱ to̱ ná biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ mawuse̱. Ńo̱ng’am ńe nde ná na lakise̱ na mulema mwe̱se̱, ka nje te̱ Yehova a mabolano̱. Na lakise̱ te̱, na mabenga kombe̱ musango mam ma teten.” (Mye. 86:5) Ye muto nu malakise̱ na mulema mwe̱se̱ lambo di bo̱bi o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao.

12. Njika byembilan be maso̱be̱ o Bibe̱l e?

¹² Bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná moto nu masibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a nupe̱pe̱ e nde moto nu bo̱bi. Nde nik’e titi mbale̱. Bibe̱l e be̱n jita la byembilan ba bato ba sibise̱ babo̱me̱ne̱ bena ba ta ngiń’a mulema. Jombweye njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byembilan ba Yesu, Abigail na Maria.

13. Ońola nje Yesu a sibise̱no̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova e? Bola beteledi.

¹³ Yesu a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova, nde seto̱ ońolana a titi dibie̱ to̱so̱ ná a si bi bola to̱ lambo. Moto nu be̱n dibie̱ dinde̱ne̱ buka te̱ nde a wusa lee̱ o mbadi ni wam ńe pe̱ bwē ka nje te̱ Yesu a bolino̱. (Yohane 7:45, 46) Yehova a ta a bia ná Yesu a bi ebolo, ońola nika nde ese̱le̱no̱ ná a bole ebolo mwemba na Mo̱ ke̱ e o weka misipo. (Min. 8:30; Bon. 1:2-4) Ombusa bepumbwedi bao pe̱, Yehova a boli mo̱ ‘ngińa ńe̱se̱ o mo̱ń na o wase.’ (Mat. 28:18) To̱ na nje ye̱se̱ a bino̱ bola, Yesu a mawasa te̱ nde bediedi o mbasan ma Yehova. Ońola nje e? Ońolana a to̱ndi Sango ao.—Yohane 14:31.

14. Njika belēdi bome beno̱ ná ba busane̱ o (a) mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ bito e? (b) mo̱nge̱le̱ ma maso̱be̱ o Minia 31 e?

¹⁴ Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa. Yehova a si te̱se̱ ná muto a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao ońolana bome ba petane̱ bito. A lee̱le̱ nika na ninka ná po̱si bome name̱ne̱ pe̱ na bito o be̱ banedi mwemba na Yesu. (Gal. 3:26-29) Yehova a boli Mun’ao doi la byanedi, nje e malee̱ ná a lakisane̱ mo̱. Mulemlem pe̱ nde mome ńe dibie̱ a me̱nde̱no̱ lee̱ ná a lakisane̱ munj’ao ke̱ a boli mo̱ epolo o bola mambo mō̱ te̱nge̱. Eyal’a Loba e manande̱le̱ mambo mō̱ muto ńe jangwa eno̱ ná a bola. K’eyembilan e ná ombwea bolongi, anda mambo, a po̱ngo̱ pe̱ ńunga. (Langa Minia 31:15, 16, 18.) A titi mukom nu si be̱n bwam o bola jo̱nge̱le̱ lao. O diwengisan, mom’ao a lakisane̱ mo̱ a masengane̱ pe̱ mo̱. (Langa Minia 31:11, 26, 27.) Mome a mabola te̱ munj’ao edube o ni mbadi, muto a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’ao.

15. Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yesu e?

¹⁵ Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa. To̱ na mambo me̱se̱ a bolino̱, Yesu a si mo̱nge̱le̱ ná sibise̱ la mo̱me̱ne̱ owas’a doi la byanedi la Yehova di maye̱use̱ mo̱. (1 Kor. 15:28; Fil. 2:5, 6) Mulemlem ka Yesu, muto ńena nu bi bole̱ mambo a si mo̱nge̱le̱ ná sibise̱ la mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao di maye̱use̱ mo̱. A me̱nde̱ sue̱le̱ mom’ao seto̱ buka te̱ ońolana a to̱ndi mo̱, nde tobotobo ońolana a to̱ndi Yehova a mabola pe̱ mo̱ edube.

16. Bupisane̱ 1 Samuel 25:3, 23-28, njika mitakisan Abigail a lembe̱no̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁶ Abigail a ta nde a babe̱ na Nabal. Nabal a ta mukubo, kumba, a si ta pe̱ to̱ a bia timbise̱le̱ masoma. Nde to̱ na nika, Abigail a si wasi bwa diba labu. A wusa ja ná pī, ese̱le̱ ná David na bato bao ba bwe mom’ao. O diwengisan, a boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’ao o tata Nabal name̱ne̱ pe̱ na ndabo ao ńe̱se̱. Dutea te̱ ngiń’a mulema e tano̱ e pula Abigail o wala dongame̱ne̱ 400 ba bato ba bila, na ná a kwalisane̱ pe̱ David n’edube. A ta na be̱be̱ o baise̱ milakisan ońola beboledi ba mom’ao. (Langa 1 Samuel 25:3, 23-28.) David embi ná Yehova nde a bolane̱ nu muto nu ta ngiń’a mulema o bola mo̱  malea ma ta ma pula mena meki mo̱ o bola bobe bonde̱ne̱.

17. Nje myango ma David na Abigail mi mokwe̱le̱no̱ bome ba bai e?

¹⁷ Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa. Abigail a ta nde muto ńe dibie̱. David pe̱ a lee̱le̱ dibie̱ ná a sengane̱ mo̱. Nik’e boli ná a si bambe̱ eto̱m a maya. Mulemlem pe̱ nde mome ńe dibie̱ a me̱nde̱no̱ jombwea mo̱nge̱le̱ ma munj’ao ke̱ a nipula no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. Yen ebe, jo̱nge̱le̱ la munj’ao le ná di bola ná a si no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe.

18. Nje eyembilan a Abigail e mokwe̱le̱no̱ bito ba babe̱ e?

¹⁸ Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa. Muto ńena nu to̱ndi Yehova na nu mabole̱ pe̱ mo̱ edube e ná a bola ná bonam bo be̱ o mbia mao, to̱ e be̱ nde ná mom’ao a si mabolea Yehova to̱so̱ ná a si mabupe̱ bete̱sedi bao. A si me̱nde̱ wasa bwa diba lao. Nde o diwengisan, n’edube na sibise̱ la ńolo, a me̱nde̱ keka o tute̱le̱ mom’ao o jokwa bia Yehova. (1 Pet. 3:1, 2) Nde to̱ e be̱ nde ná mom’ao a si timbi muboled’a Yehova, Yehova a me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná nu muto e mo̱ jemea, a sibise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao.

19. O njika ponda muto nu babe̱ a si me̱nde̱no̱ sengane̱ mom’ao e?

¹⁹ Nde muto nu sibise̱ mo̱me̱ne̱ a si me̱nde̱ sue̱le̱ mom’ao yete̱na nun a baise̱ mo̱ ná a bule mambenda to̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. K’eyembilan, mom’a munańango nu si maboleye̱ Yehova e ná a baise̱ mo̱ ná a wo̱nde, ibe, to̱ a bole lambo Betiledi be mabangano̱. Kriste̱n ye̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na bonańango ba babe̱, yangame̱n nde se̱le̱ sengane̱ Yehova Loba. Ba baise̱ te̱ munańango ná a bule bete̱sedi ba Bibe̱l, a me̱nde̱ banga, a tele̱ye̱ na muyao nde na iwiye̱ ońola nje a titino̱ ná a bola nika.—Bebolo 5:29.

20. Ne̱ni di bino̱ ná Maria a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova e?

²⁰ Maria a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. A ta pe̱ a bia Betiledi bwam. O ekwal’ao na Elisabet, ńango a Yohane mudubisedi, Maria a tubi Betiledi ba Bonahebe̱r buka 20 ma ngedi. (Lukas 1:46-55) Dutea te̱: To̱ná Yose̱f a tano̱  a máwanda Maria, seto̱ mo̱ nde ange̱l a Yehova e se̱le̱no̱ kwalisane̱. E se̱le̱ nde kwalisane̱ Maria, na mo̱ e bīse̱ mo̱ ná a me̱nde̱ ya mun’a mome. (Lukas 1:26-33) Yehova a ta a bia Maria bwam, a ta pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ to̱ndo̱ nu Mun’ao a bongwa pe̱ mo̱ bwam. Nje pe̱ ye mbaki ye nde ná to̱ ombusa kwed’a Yesu na bepumbwedi bao, Maria a bengi be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova.—Bebolo 1:14.

21. Nje myango ma Maria meno̱ ná mokwe̱le̱ bome ba bai e?

²¹ Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa. Mome ńe dibie̱ e muńe̱nge̱ ke̱ munj’ao a bi Betiledi bwam. A si mo̱nge̱le̱ ná munj’ao e nde pula no̱ngo̱ne̱ mo̱ epol’ao. A bi ná munj’ao a maso̱ṅtane̱ te̱ Bibe̱l na bete̱sedi bao bwam, nika ńe ná ńongwane̱ mbia mwe̱se̱. Nde to̱ e be̱ nde ná munj’ao a yengi o esukulu buka mo̱, mo̱ nde a be̱n m’bē̱ ma jombwea mbia mao o mbad’a mudī.—Efe. 6:4.

22. Nje eyembilan a Maria yeno̱ ná yokwe̱le̱ bito ba babe̱ e?

²² Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa. Muto angame̱n sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao, nde mo̱me̱ne̱ pe̱ angame̱n jouse̱ mulatako mao na Yehova. (Gal. 6:5) Ná a bole nika, e mapula ná a te̱se̱ye̱ mo̱me̱ne̱ ponda ońola jokwa lao na dutea. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o benga to̱ndo̱ Yehova na bola mo̱ edube na be̱ pe̱ muńe̱nge̱ o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a mom’ao.

23. Ne̱ni sibise̱ la bito̱ owas’a bome babu leno̱ muse̱ṅ ońola babo̱me̱ne̱, mbia mabu, na mwemba e?

²³ Bito bena ba mabenge̱ sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a bome babu ońolana ba to̱ndi Yehova be muńe̱nge̱ jita buka ba ba mabange̱ bole̱ nika. Be nde eyembilan a bwam ońola beso̱mbe̱ ba bome na ba bito. Ba mongwane̱ pe̱ ná ndolo na musango ba be̱ o mbia mabu name̱ne̱ pe̱ na o mwemba. (Tito 2:3-5) O nin we̱nge̱ dongo dinde̱ne̱ la baboledi ba Yehova ba jemea be nde bito. (Mye. 68:12, nwt-F) Nde biso̱ be̱se̱, e be̱ bome to̱ bito, je ná di bola ná muńe̱nge̱ mu be̱ o mwemba. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola nika.