Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 35

Di bole moto te̱ edube o mwemba ma Yehova

Di bole moto te̱ edube o mwemba ma Yehova

“Diso̱ di titi ná di kwalane̱ dia na: Na si be̱n lambo o bolane̱ wa; to̱ mulopo pe̱ kwalane̱ myende na: Na si be̱n lambo o bolane̱ bińo̱.”​1 KOR. 12:21.

MWENGE 124 Di be̱ jemea o ponda ye̱se̱

EBONGOLO *

1. Nje Yehova a bolino̱ muboled’ao ńa jemea te̱ e?

YEHOVA a lee̱le̱ ndolo ná a boli muboled’ao ńa jemea te̱ epolo o mwemba. To̱ná di mabolano̱ bebolo be diwengisan o mwemba, biso̱ be̱se̱ je tiki, di be̱n pe̱ ńo̱ng’a mō̱ na nune̱. Ńamuloloma Paulo ongwane̱ biso̱ o jemba ben belēdi ba mweńa. Ne̱ni e?

2. Bupisane̱ Efeso 4:16, ońola nje jangame̱nno̱ je̱ne̱ mō̱ ńasu te̱ tiki na bola pe̱ ebolo mwemba e?

2 Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa, Paulo a kiki ná to̱ mō̱ ńasu a titi ná ombwa nune̱ muboled’a Yehova nde a kwala ná: “Na si be̱n lambo o bolane̱ wa.” (1 Kor. 12:21) Ná musango mu be̱ o mwemba, jangame̱n o je̱ne̱ mō̱ na nune̱ tiki, di bola pe̱ ebolo mwemba. (Langa Efeso 4:16.) Di boli te̱ ebolo mwemba o jalatane̱, mwemba mu mabata be̱ ngińa, moto te̱ pe̱ e̱ne̱ ná a to̱ndo̱be̱.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

3 O njika mambo mō̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola yine̱ kriste̱n o mwemba e? O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni batudu beno̱ ná ba lee̱le̱ edube ońola bane̱ batudu. Denge̱ di me̱nde̱ jombwea ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná bonasango na bonańango asu bena be milamba be biso̱ tiki. O sukan, di me̱nde̱ jokwa ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola ba bena ba si mato̱pe̱ eyem’asu bwam.

DI LEE̱LE̱ EDUBE OŃOLA BANE̱ BATUDU

4. Njika malea me o Roma 12:10 batudu bangame̱nno̱ bupe̱ e?

4 Batudu be̱se̱ be o mwemba ba te̱se̱be̱ nde na mudī musangi ma Yehova. Nde moto te̱ a tombwane̱ mao mabea na bia la bola. (1 Kor. 12:17, 18) Bō̱ babu ba s’indi te̱se̱be̱ ka batudu, ba si be̱n so̱ so̱ṅtane̱ ndongo ka bane̱. Bane̱ pe̱ ba si be̱n pe̱ ngudi jita ońolana ba máduna to̱ ná ba si be̱n pe̱ ja la bwam. Nde mutudu to̱ mō̱ a s’angame̱n jombwa nune̱ mutudu nde a kwala ná, “Na si be̱n lambo o bolane̱ wa.” O diwengisan, mutudu te̱ angame̱n bupe̱ malea ma Paulo me o Roma 12:10.​—Langa.

Batudu ba malee̱le̱ ná ba mabola bane̱ batudu edube yete̱na ba mano̱ngo̱ ponda o lambe̱ye̱ babo̱ toi (Ombwa mongo 5-6)

5. Ne̱ni batudu ba malee̱le̱no̱ ná ba mabola bane̱ batudu edube e, ońola nje pe̱ yeno̱ mweńa ná ba bole nika e?

5 Batudu ba malee̱le̱ ná ba mabola bane̱ batudu edube yete̱na ba mano̱ngo̱ ponda o lambe̱ye̱ babo̱ toi. Nika ńe mweńa tobotobo ke̱ dibe̱le̱ la batudu di ko̱to̱me̱ o jombwea mambo ma mweńa ma mwemba. Ońola nje e? Maka nje Njongo a Betatedi ńa 1 ba Maye̱se̱ 1988 e kwalino̱, mo̱ ná: “Batudu ba memba ná, tongwea na mudī musangi, Kristo e ná a die̱le̱ jo̱nge̱le̱ la to̱ njika elong’a dibe̱le̱ la batudu o lee̱ bete̱sedi ba Bibe̱l bangame̱nno̱ bupe̱ ońola bete̱medi bō̱ te̱nge̱, to̱ be mongwane̱ o no̱ngo̱ to̱ njika bedomsedi ba mweńa. (Bebolo 15:6-15) O dibe̱le̱ la batudu mutudu to̱ mō̱ a si be̱n mudī musangi buka bane̱.”

6. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba bola ebolo mwemba o jalatane̱ e, ne̱ni pe̱ mwemba mu matombwane̱no̱ ke̱ ba boli nika e?

6 Mutudu ńena nu mabole̱ bane̱ batudu edube a si mawasa ponda ye̱se̱ ná mo̱ nde a se̱le̱ to̱po̱ o ndongame̱n a batudu. A si mawasa ná bane̱ ba sengane̱ nde mo̱, a si mo̱nge̱le̱ pe̱ to̱ ná jo̱nge̱le̱ lao nde di te̱nge̱n ponda ye̱se̱. O diwengisan, a mabola nde jo̱nge̱le̱ lao na sibise̱ la ńolo. A mano̱ngo̱ ponda o lambe̱ toi o senga mo̱nge̱le̱ ma bane̱. Di buki me̱se̱, a le̱le̱m o kwalea na bane̱ nje Betiledi be makwalano̱, na bupe̱ pe̱ bediedi ba “mūt’a jemea na jangwa.” (Mat. 24:45-47) Batudu ba lee̱le̱ te̱ mō̱ na nune̱ edube na ndolo niponda beno̱ kwalea mambo ma mwemba, mudī musangi ma Loba mu mabe̱ na babo̱, mu madie̱le̱ pe̱ babo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mouse̱ mwemba.​—Yak. 3:17, 18.

DI LEE̱LE̱ EDUBE OŃOLA KRISTE̱N YE MILAMBA

7. Ne̱ni Yesu a tano̱ e̱ne̱ ebe̱yed’a mulamba e?

7 O nin we̱nge̱, mwemba mu be̱n babaedi, bō̱ babu pe̱ ba be̱n bana. Nde mu be̱n pe̱ jita la bonasango na bonańango be milamba. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ ba bena be milamba e? Jombweye te̱ ne̱ni Yesu a tano̱ e̱ne̱ ebe̱yed’a mulamba. O pond’ebol’ao ya dikalo o wase, Yesu a si ta a ba. A jai nde mulamba, a we̱le̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’ao. Yesu a s’okwe̱le̱ to̱ buńa ná kriste̱n ńangame̱n o ba to̱ babe̱, to̱ ja mulamba. Nde a kwali ná kriste̱n iwo̱ i me̱nde̱ po̱so̱ ná i si maba. (Mat. 19:11, 12) * Yesu a ta a bola ba bena ba si bai to̱ ba si babe̱ edube. A si ta e̱ne̱ bamilamba ka bato ba ye̱usabe̱ to̱ ka bō̱ bena ba si be̱n longe̱ di londi mbom.

8. Bupisane̱ 1 Korinto 7:7-9, nje Paulo ome̱le̱no̱ kriste̱n o jombwea e?

8 Kapo̱ ka Yesu, ńamuloloma Paulo a jai mulamba o pond’ao ń’ebol’a dikalo ńe̱se̱. Paulo a s’okwe̱le̱ to̱ buńa ná e titi bwam ná kriste̱n e ba to̱ babe̱. Embi ná nika ńe nde bedomsedi ba moto mo̱me̱ne̱. Nde Paulo a boli kriste̱n malea ná yombweye nga ye ná i bolea Yehova o ebe̱yed’a mulamba. (Langa 1 Korinto 7:7-9.) Paulo a si ta a ye̱use̱ kriste̱n ye milamba. A lee̱le̱ nika ponda a po̱sino̱ Timoteo, munasango nu ta mulamba, o bambe̱ m’bē̱ ma bodilo. * (Fil. 2:19-22) E si te̱nge̱n so̱ o jo̱nge̱le̱ ná munasango e ka ni dongame̱n to̱ ka ni si dongame̱n buka te̱ ońolana a bai to̱ ná a si bai.​—1 Kor. 7:32-35, 38.

9. Nje jeno̱ ná di kwala jombwea diba na ebe̱yed’a mulamba e?

9 Yesu to̱ Paulo ba s’okwe̱le̱ ná kriste̱n yangame̱n ba to̱ babe̱ to̱ ná yangame̱n ja mulamba. Nje so̱ jeno̱ ná di kwala jombwea diba na ebe̱yed’a mulamba e? Njongo a Betatedi ńa 1 ba Maye̱se̱ 2012 e boli jalabe̱ la bwam ná: “Diba na ebe̱yed’a mulamba be nde mabea ma Loba. . . . Yehova a si me̱ne̱ ebe̱yed’a mulamba ka lambo la iso̱n to̱ di mawane̱ ndutu.” Ońola nika, di bole bonasango na bonańango be milamba edube.

Nje di s’angame̱nno̱ bola ná di si bwese̱ ba bena be mulamba ndutu e? (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola ba be milamba e?

10 Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola bete̱medi ba bonasango na bonańango asu be milamba, na we̱ pe̱ ná di si bwese̱ babo̱ ndutu e? Di si dimbea ná kriste̱n iwo̱ ye milamba i no̱ngi nde bedomsedi ba ja mulamba. Kriste̱n ye milamba ipe̱pe̱ pe̱ i mapula ba to̱ babe̱, nde i si bedi nde so̱ moto nu do̱lisan babo̱. Yine̱ pe̱ i wese̱ nde mwenj’abu. E be̱ to̱ nē̱, mo̱ e te̱nge̱n ná ba be o mwemba ba baise̱ kriste̱n ye milamba ońola nje i si baino̱ to̱ i si babe̱no̱ to̱ pula wanea babo̱ jongwane̱ o so̱ moto e? Ke̱m! Ye mbale̱ ná kriste̱n iwo̱ ye milamba ye ná i baise̱ ni ńai a jongwane̱. Nde i si baise̱ te̱ jongwane̱, ne̱ni yeno̱ ná i senga yete̱na biso̱ nde di wanedi babo̱ di jo̱nge̱le̱ e? (1 Tes. 4:11; 1 Tim. 5:13) Jombweye te̱ nje bonasango na bonańango bō̱ ba jemea be milamba ba kwalino̱.

11-12. Ne̱ni jeno̱ ná di bo̱bise̱ bamilamba e?

11 Muboled’ebondo mō̱ ńe mulamba nu mabole̱ ebol’ao bwam mo̱ ná minam me jita o be̱ mulamba. Nde mo̱ ná nika ńe ná e bo̱bise̱ mo̱ mulema ke̱ bonasango na bonańango ba mapuleye̱ mo̱ bwam ba mabaise̱ mo̱ ná: “Ońola nje o si bedino̱ ba e?” Munasango mō̱ ńe mulamba ńe o mukanjo m’ebolo mō̱ mo̱ ná: “Ponda iwo̱ bonasango na bonańango ba mabola ná no̱nge̱le̱ ná ba bena be mulamba be nde bato bangame̱nno̱ bwea ndedi. Nika ńe ná e bola ná ebe̱yed’a mulamba ye̱ne̱ne̱ ka mūna nde seto̱ ka jabea.”

12 Munańango mō̱ ńe mulamba ńe o Bete̱l mo̱ ná: “Bate̱ dikalo bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ba be̱se̱ be milamba be nde o muwaso ma moto ba mabano̱ to̱ nu maba babo̱, to̱ ná ba be̱se̱ be milamba ba me̱ne̱ nde mako̱to̱ne̱, longe̱le̱ la ńolo na mwemba ka mambo ma mabole̱ babo̱ epolo o so̱ mome to̱ muto ońola diba. Ngedi po̱ na tano̱ nala o lo̱ndo̱ o mundi mupe̱pe̱ m’ekombo ońola ebol’a Bete̱l, na tunge̱ nde ebiamu a buńa ba ndongame̱n. Na munańango nu ta nu jese̱ mba a langwea mba ná bonasango baba be o mwemba bena ba be̱n mimbu mam. A boli mba mbaki ná a titi o wasea mba mome. Nde dibokime̱ne̱ di tunge̱no̱ o Ndabo a Janea, alane̱ nde mba owe̱ni ba bonasango baba ba tano̱ ná di biane̱. Nika e takise̱ ba bonasango na mbame̱ne̱ pe̱ jita.”

13. Njika mambo mena membe̱ munańango mō̱ ńe mulamba e?

13 Munańango nupe̱pe̱ ńe mulamba nu maboleye̱ o Bete̱l mo̱ ná: “Na bi paonia iwo̱ ye milamba yena ye o boleye̱ etum a mimbu, i we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o ebol’abu, i le̱le̱m o jongwane̱ bane̱, ye bonam, na i masue̱le̱ pe̱ mwemba jita. Ye skwe̱ jombwea ebe̱yed’abu ya mulamba, i si me̱ne̱ ná i buki bane̱ ońolana i jai mulamba to̱ jo̱nge̱le̱ ná i titi ná i be̱ bonam ońolana i si bai to̱ babe̱ to̱ be̱ne̱ bana.” Ońola nika nde yeno̱ bwam o be̱ o mwemba we̱ni mō̱ te̱ a mabolano̱ bane̱ edube na je̱ne̱ pe̱ ná be tiki. O si me̱ne̱ ná be o bwea wa ndedi to̱ ko̱no̱ne̱ wa, ná ba si be̱n ponda ońol’ango̱, to̱ ná ba mo̱nge̱le̱ ná o buki babo̱. O bi ná o to̱ndo̱be̱.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mabola bamilamba edube e?

14 Bonasango na bonańango asu be mulamba ba me̱nde̱ timbise̱le̱ biso̱ masoma jita yete̱na di we̱le̱ babo̱ tiki ońola bede̱mo babu ba bwam nde seto̱ ońola be̱ labu la mulamba. O mulopo ma bwea babo̱ ndedi, e do̱li ná di we̱le̱ jemea labu tiki. Di boli te̱ nika ba si me̱nde̱ je̱ne̱ ná je o langwea babo̱ ná: “Na si be̱n lambo o bolane̱ bińo̱.” (1 Kor. 12:21) O diwengisan, ba me̱nde̱ bia ná di mabola babo̱ edube, je pe̱ muńe̱nge̱ ná be na biso̱ o mwemba.

DI LEE̱LE̱ EDUBE OŃOLA BA BENA BA SI MATO̱PE̱ EYEM’ASU BWAM

15. Njika mawengisan bō̱ ba po̱ngino̱ o lańse̱ ebol’abu ya dikalo e?

15 Min mimbu mi tombi, bate̱ dikalo jita ba no̱ngi bedomsedi o jokwa eyem’a peńa ná ba lańse̱ ebol’abu ya dikalo. Ná ba bole nika bangame̱n wana mawengisan o longe̱ labu. Ban bonasango na bonańango ba dī mwemba ma eyem’abu ya bwambo o wala bolea o mwemba ma eyeme̱ epe̱pe̱ we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱. (Bebolo 16:9) Yin kriste̱n i no̱ngi nde bedomsedi na babo̱me̱ne̱ o sue̱le̱ myam ma Janea. To̱ná nika e me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ne̱ babo̱ mimbu jita ná ba we̱le̱ to̱po̱ y’eyem’a peńa bwam, ba mongwane̱ mwemba o mbadi jita. Bede̱mo babu ba bwam na bia labu la bola ba mouse̱ na sikime̱ye̱ pe̱ mwemba. Ban bonasango na bonańango ba le̱le̱m o jongwane̱, be pe̱ biso̱ tiki!

16. O nje batudu bangame̱nno̱ se̱me̱ye̱ o jombwea nga munasango e ka ni dongame̱n o bolea ka mutudu to̱ ka muboledi e?

16 Batudu ba s’angame̱n kwala ná kana munasango mō̱ nun a si mato̱po̱no̱ eyeme̱ mwemba mu mabolane̱no̱ bwam a titi ná a be̱ mutudu to̱ muboledi. Batudu bangame̱n nde se̱me̱ye̱ o Betiledi seto̱ o bia la to̱po̱ eyeme̱ o jombwa nga munasango e ka ni dongame̱n o bolea ka mutudu to̱ ka muboledi o mwemba.​—1 Tim. 3:1-10, 12, 13; Tito 1:5-9.

17. Njika bedomsedi mbia mō̱ mangame̱nno̱ no̱ngo̱ ke̱ malo o ekombo epe̱pe̱ e?

17 Mbia mō̱ mi dī ekombo abu o wala o epe̱pe̱ o wasa diwutamea to̱ ebolo. O yi ńai a bete̱medi, eyem’a y’ekombo nde bana ba mabolane̱no̱ o esukulu. Bayedi pe̱ be mińakisan ná bokwe y’eyeme̱ ná ba kuse ebolo. Nde nje bangame̱nno̱ bola yete̱na o y’ekombo dibo̱to̱ diwo̱ le to̱ mwemba ma eyem’abu ya bwambo e? O njika mwemba mu mbia mu me̱nde̱no̱ wala e? O mwemba ma eyem’a y’ekombo nga ma eyem’abu ya bwambo e?

18. Bupisane̱ Galatia 6:5, ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ edube ońola bedomsedi ba sango a mbia e?

18 Sango a mbia nde angame̱n domse̱ o njika mwemba mbia mao mu me̱nde̱no̱ wala. Kana nika ńeno̱ nde bedomsedi be mombweye̱ mbia mo̱me̱ne̱, angame̱n jombwea nje ye bwam ońola mbia mao. (Langa Galatia 6:5.) Di bole bedomsedi ba sango a mbia edube. E be̱ to̱ njika bedomsedi a me̱nde̱no̱ no̱ngo̱, jemeye mo̱ di kase pe̱ mu mbia o mwemba na lee̱le̱ mo̱ ndolo.​—Rom. 15:7.

19. Njika lambo basango ba mbia bangame̱nno̱ jombwea na we̱le̱ pe̱ o muka e?

19 Ngedi iwo̱ pe̱, mbia me ná mi be̱ o mwemba ma eyem’a bwambo ya bayedi, nde bana ba si mawe̱le̱ to̱po̱ y’eyeme̱ bwam. Yete̱na mu mwemba mwe nde o wuma eyem’ekombo e mato̱po̱be̱no̱, ye ná e be̱ bana ndutu o so̱ṅtane̱ ndongame̱n, nik’e mabola ná ba si mawe̱le̱ ńaka o mbad’a mudī. Ońola nje e? Ońolana o esukulu bana ba mato̱po̱ nde eyem’ekombo seto̱ ya bayedi babu. O yi ńai a bete̱medi, basango ba mbia bangame̱n o kane̱ na dutea bwam ná ba bie nje bola o jongwane̱ bana babu ná ba siseye be̱be̱ na Yehova na tumba lao pe̱. Bangame̱n jombwea nga ba mongwane̱ bana babu o to̱po̱ eyem’abu ya bwambo bwam to̱ jombwea nga bangame̱n wala o mwemba m’eyeme̱ bana ba maso̱ṅtane̱no̱ bwam. E be̱ to̱ njika bedomsedi sango a mbia a no̱ngino̱, mwemba owe̱ni a po̱sino̱ wala mwangame̱n bola mu mbia edube na we̱le̱ pe̱ mo̱ tiki.

Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná ba bena ba mokwe̱ eyem’a peńa be biso̱ tiki e? (Ombwa dongo 20)

20. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mabola bonasango na bonańango ba mokwe̱ eyem’a peńa edube e?

20 Ońola njo̱m ye̱se̱ yena di kwaledino̱, o myemba jita, o be̱n bonasango na bonańango ba mapo̱nge̱ miwe̱n o jokwa eyem’a peńa. Ye ná e be̱ babo̱ ndutu o langwa jo̱nge̱le̱ labu ná te̱ite̱i. Nde di we̱le̱ te̱ jokwa labu l’eyeme̱ o mbasan, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná ba to̱ndi Yehova ba mapula pe̱ o bolea mo̱. Di soke̱ te̱ miso̱ masu o bede̱mo babu ba bwam, di me̱nde̱ we̱le̱ ban bonasango na bonańango tiki jita, di bola pe̱ babo̱ edube. Di si me̱nde̱ kwala ná “Na si be̱n lambo o bolane̱ bińo̱” buka te̱ ońolana ba si mato̱po̱ eyem’asu bwam.

JE TIKI O MISO̱ MA YEHOVA 

21-22. Njika edub’a ndo̱n di be̱nno̱ e?

21 Yehova a boli biso̱ edub’a ndo̱n ya be̱ne̱ epolo o mwemba mao. E be̱ ná je nde mome to̱ muto, mubaedi to̱ ńamulamba, eso̱mbe̱ to̱ mudun, di mato̱po̱ eyeme̱ bwam to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ je Yehova tiki name̱ne̱ pe̱ na mō̱ na nune̱.​—Rom. 12:4, 5; Kol. 3:10, 11.

22 Di benge so̱ we̱le̱ o ebolo jita la belēdi ba bwam jokono̱ n’edinge̱ding’a ńamuloloma Paulo ya ńol’a moto. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ bata we̱le̱ epol’asu na ya bane̱ tiki o mwemba ma Yehova.

MWENGE 90 Jembane̱le̱ mō̱ na nune̱

^ par. 5 Baboledi ba Yehova be̱se̱ be diwengisan, mō̱ ńabu te̱ a be̱n yao ebolo o mwemba. Din jokwa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná di bole elong’a mbia ma Yehova te̱ edube.

^ par. 7 Mun mulo̱ṅ ma bwambo ná, ‘kwese̱ babo̱ mo̱me̱ne̱ ndoko’ mwe pe̱ ná mu tukwabe̱ ná “ba po̱si o be̱ ka bō̱ be ndoko.” Owan eyal’a “ndoko” e si mapula kwala bome bena ba ńo̱si to̱ ba bu m’banga mabu ma mabindi to̱ bena ba bolino̱ ná ba si tenda pe̱. O diwengisan, eyal’a “ndoko” e mapula nde kwala ba bena ba po̱si na jemea labu la wonja o ja mulamba.

^ par. 8 Di titi ná di kwala na mbaki ná Timoteo a si bai ombusa ponda.