JOKWA 46

Ońola nje moto angame̱nno̱ bake̱ mo̱me̱ne̱ na Loba a dubisabe̱ pe̱ e?

OKA

O mabake̱ nde wame̱ne̱ na Yehova ponda o makakane̱no̱ mo̱ o muka ná o me̱nde̱ nde jowe̱ mo̱me̱ne̱ mō̱, o we̱le̱ pe̱ jemea lao o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. (Myenge 40:9) Ombusa nika o madubisabe̱. Na nika nde o malee̱no̱ bane̱ ná o mábake̱ wame̱ne̱ na Yehova. Bedomsedi ba bake̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova nde be bedomsedi be mweńa buka be̱se̱ jeno̱ ná di no̱ngo̱. Nje ye ná e tute̱le̱ wa o no̱ngo̱ ninka bedomsedi be me̱nde̱ tukwe̱ longe̱ lo̱ngo̱ e?

1. Nje e matute̱le̱ moto o bake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova e?

Ndolo nde e matute̱le̱ biso̱ o bake̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova. (1 Yohane 4:10, 19) Bibe̱l e mabola biso̱ din jome̱le̱ ná: “To̱ndo̱ [Yehova] Loba lo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱.” (Marko 12:30) Di malee̱ ná di to̱ndi Loba tongwea na nje di makwalano̱ na nje di mabolano̱. Ka nje te̱ ndol’a mbale̱ e matute̱le̱no̱ mome na muto o bane̱, nika pe̱ nde ndolo di be̱nedino̱ Yehova e matute̱le̱no̱ biso̱ o bake̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱, na o dubisabe̱.

2. Njika minam Yehova a mabolano̱ Mboṅ ao i dubisabe̱ e?

Ponda o madubisabe̱no̱, o matimba nde elong’a mbia ma Yehova mwena mwe bonam. O me̱nde̱ so̱ je̱ne̱ o mbadi jita ndolo a be̱nedino̱ wa, o bata pe̱ sisea be̱be̱ na mo̱ buka tatan. (Langa Maleaki 3:16-18.) Yehova a mabe̱ Sango ango̱ nde o be̱ne̱ pe̱ mbia ma mudī ma bonasango na bonańango o wase ńe̱se̱, bena ba to̱ndi mo̱ ba to̱ndo̱ pe̱ wa. (Langa Marko 10:29, 30.) Nde wangame̱n po̱ngo̱ matanga mō̱ obiana o madubisabe̱. Wangame̱n jokwa o bia Yehova, o to̱ndo̱ mo̱ na o dube̱ Mun’ao. Ombusa nika, wangame̱n bake̱ Yehova longe̱ lo̱ngo̱. O po̱ngi te̱ ma matanga o dubisabe̱ pe̱, o mabe̱ so̱ o ngea ni malane̱ o longe̱ le bonam o bwindea. Eyal’a Loba e makwala ná: “Dubise̱ . . . di mongise̱ bińo̱ tatan.”—1 Petro 3:21.

ALA O NJIBA

E̱ne̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná o bake̱ wame̱ne̱ na Yehova o dubisabe̱ pe̱.

3. Biso̱ be̱se̱ jangame̱n po̱so̱ nja di me̱nde̱no̱ bolea

O Israel ńa kwaṅ bato bō̱ ba ta bo̱nge̱le̱ ná be ná ba bolea Yehova nde ba bolea pe̱ Baal loba la lobango. Nde Yehova a lom muto̱ped’ao ńa mudī Elia o te̱se̱ di jo̱nge̱le̱ la mpenga. Langa 1 Kiṅe̱ 18:21, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Njika bedomsedi Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n no̱ngo̱ e?

Ka Bonaisrael, biso̱ pe̱ jangame̱n po̱so̱ nja di me̱nde̱no̱ bolea. Langa Lukas 16:13, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Ońola nje di titino̱ ná jowe̱ Yehova nde jowe̱ pe̱ moto nupe̱pe̱ to̱ lambo dipe̱pe̱ e?
Ne̱ni di malee̱le̱no̱ Yehova ná di po̱si nde o jowe̱ mo̱ e?

4. Dutea ońola ndolo Yehova a be̱nedino̱ wa

Yehova a boli biso̱ jita la mabea ma tiki. Nje biso̱ pe̱ jeno̱ ná di bola mo̱ e? Ombwa SINIMA.

SINIMA: Di bole Yehova mabea (3:04)

O njika mbadi iwo̱ Yehova a lee̱no̱ ná a to̱ndi wa e? Langa Myenge 104:14, 15 na 1 Yohane 4:9, 10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Ońola njika mabea o masomano̱ Yehova tobotobo e?
Nje ma mabea ma mabolano̱ ná o senge ońol’ao e?

Di kusi te̱ jabea di mabwese̱ biso̱ muńe̱nge̱ na mbale̱, di mawasa o timbise̱le̱ moto nu boli biso̱ mo̱ masoma. Langa Ndimbisedi 16:17, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

O dutedi te̱ ońola nje ye̱se̱ Yehova a boledino̱ wa, nik’e matute̱le̱ nde wa o bola mo̱ nje e?

5. Bake̱ la biso̱me̱ne̱ na Loba di mawana minam jita

Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná ba biane̱ te̱ jita, ba be̱ne̱ ebol’a bwam to̱ mo̱ni, ba mabe̱ bonam. Mo̱ nika ńe mbale̱ e? Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

SINIMA: Bo̱l nde e ta lambo la mweńa o longe̱ lam (5:45)

To̱ná Andrey a tano̱ a to̱ndo̱ joka bo̱l, ońola nje ese̱le̱no̱ y’ebolo e?
O mulopo ma bolane̱ longe̱ lao ońola bo̱l, a no̱ngi bedomsedi ba bake̱ Yehova longe̱ lao. Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná a no̱ngi bedomsedi ba bwam e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?

Obiana ńamuloloma Paulo a matimba kriste̱n, oko mambenda ma Bonayuda na mulēdi nu bian, ná a be̱ne̱ ebolo ende̱ne̱. Nde ese̱le̱ mo̱ ná a timbe kriste̱n. Mo̱ Paulo ombwe̱ e? Langa Filipi 3:8, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

Ońola nje Paulo a kwalino̱ ná mambo a bolino̱ obiana a matimba kriste̱n ma ta nde “dibunje” e?
Nje pe̱ a tombwane̱no̱ e?
O mo̱nge̱le̱ ná nje ye ná e bola ná o be̱ bonam: bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ o bolea Yehova nga o bola mambo mape̱pe̱ e?