1, 2. Ońola nje esangisan yeno̱ mweńa e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di langisane̱ mo̱ na doi la mulema e?

MUSIN’A medi ma munja e o die̱le̱ medi mao oteten a bemune̱ o tube̱; mudangwedi e o dangwa muso̱lo̱ki oteten a eyaṅ; muduane̱ ino̱n a mukala e o die̱le̱ mo̱ oteten a bemune̱ ba mawindiwindi o dibobe̱. Mo̱, o bi nje babo̱ balale̱ ba be̱nno̱ mwemba e? Mō̱ ńabu te̱ e ná a be̱ oteten a mitakisan minde̱ne̱ yete̱na a si be̱n esangisan nika ńe nde elongisan e malee̱ bete̱medi b’epas’ekombo; bwambwam pe̱ yete̱na elongisan epe̱pe̱ ya nin we̱nge̱ e wu na dibie̱ la lule̱ na po̱ngo̱ la mambo e titi mo̱ o dia.

² Esangisan ye nde elongisan e bo̱bi o bolane̱, e be̱n nde buka te̱ ngo̱nde̱ na jo̱ngo̱ di malee̱ bete̱medi ba pongo ń’ekombo. O ponda yeno̱ o dangwa o mbad’a bwam ye ná e sunga longe̱ sepo̱n so̱ ke̱ e bolane̱ mwemba na  duta l’ekombo. O mbadi iwo̱ te̱nge̱, je ná di langisane̱ mo̱ na jabea la tiki Yehova a bolino̱ biso̱; nika ńe nde doi la mulema. (Yakobo 1:17) Je ná di pimbea na bambam esibe̱ doi la mulema. Di bolane̱ te̱ mo̱ bwam, le ná longwane̱ biso̱ o so̱ nge’a longe̱ na tika dangwa oten. Di kwaleye so̱ jombwea nje ye doi la mulema na ne̱ni pe̱ di mabolano̱ ebolo; ombusa nika nde jombwea man mato̱ti: (1) Ne̱ni jokwe̱le̱ doi la mulema, (2) Ońola nje jombwea doi la mulema la bane̱, na (3) Ne̱ni doi la mulema la bwam di mawanano̱ minam.

3. Nje ye beteledi ba eyal’a Grikia ná, “doi la mulema” e, nje ya tobotobo di makwaleano̱ yena buka te̱ mot’a benama nde a kusan mo̱ Loba e?

³ Bibe̱l a Duala e mabolane̱ byala ka “mulema,” “jo̱nge̱le̱,” “doi la mulema,” o kwalea ońola “doi la mulema.” O Bibe̱l, eyal’a Grikia ya “doi la mulema” e be̱n nde beteledi ná “bia-na, to̱so̱ bia na wame̱ne̱.” O diwengisan na bene̱ bewekedi be o wase, Loba a boli ná di be̱ ńai jeno̱ ná di bia biso̱me̱ne̱. Je ná di wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ o bia nga bedangwedi basu be ka ni si be̱n misan. Ka mubole̱ mboṅ ńa teten, to̱so̱ ka mukaisedi, doi lasu la mulema le ná di wase̱le̱ beboledi basu, ebe̱yed’asu, na mpo̱so̱ko masu. Le ná di die̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, to̱so̱ jome̱le̱ biso̱ jombwea bedomsedi ba bobe. Le pe̱ ná di bola biso̱ musango ma teten ońola bedomsedi ba bwam di no̱ngino̱, to̱so̱ ko̱kise̱ biso̱ na mutaka ma teten ońola bedomsedi ba bobe di no̱ngino̱.

4, 5. (a) Ne̱ni di bino̱ ná Adam na Eva ba ta ba be̱ne̱, mō̱ ńabu te̱ doi la mulema e, nje pe̱ e po̱yedi babo̱ ponda ba kwe̱mno̱ mbend’a Loba e? (b) Njika byembilan be malee̱le̱ ná bato ba jemea ba se̱le̱ na Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso ba bolane̱ doi labu la mulema e?

⁴ Botea o bebotedi ba wekabe̱ la mome na muto, Loba a boli ná ba be̱ ńai beno̱ ná ba bia babo̱me̱ne̱. Adam na Eva ba lee̱le̱ ná ba ta ba be̱ne̱ doi la mulema. Nika e me̱ne̱ne̱ o iso̱n ba bono̱ ombusa ko̱ labu o bobe. (Bebotedi 3:7, 8)  Nje ye ndutu ye nde ná, doi la mulema di pungwedi di si wusa jongwane̱ babo̱ o to̱ lambo o ni ponda. Ba kwe̱m nde mbend’a Loba na m’boṅsan. Na nika, ba po̱si nde o be̱ bapamo, bate̱nge̱ne̱ Yehova Loba. Ka bato ba benama ba ta ke̱nge̱nge̱, ba ta ba bia nje ba tano̱ ba bola, ba si wusa pe̱ to̱ timba na Loba.

⁵ O diwengisan na Adam na Eva, jita la bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ ba sengane̱ doi labu la mulema. K’eyembilan, mot’a jemea Hiob a timbi kwala ná: “Na matingame̱ jemba te̱me̱ lam la sim, na si matimbea, mulema mam mu si masa mba ońola buńa bam to̱ bō̱.” * (Hiob 27:6) Na mbale̱, Hiob a ta nde moto nu ta nu sengane̱ doi lao la mulema. A ta be̱ a no̱ngo̱ ponda o sengane̱ doi lao la mulema, na jese̱le̱ pe̱ ná di die̱le̱ beboledi na bedomsedi bao. A wusa so̱ kwala na mutam munde̱ne̱ ná, doi lao la mulema di si masa mo̱ na iso̱n to̱ kwese̱ mo̱ muka. Ombwa diwengisan le oteten a Hiob na David. “Mulema ma David mu ta mumba mo̱,” ombusa mo̱ si lee̱le̱ edube ońola Saul, kiṅe̱ ńo̱kisabe̱ ńa Yehova. (1 Samuel 24:5) Di jumba la mulema la ngińa longwane̱ David, lokwe̱le̱ mo̱ o banga bola nika ngedi nipe̱pe̱.

6. Nje e malee̱le̱ ná doi la mulema le nde jabea di bolabe̱ bato be̱se̱ e?

⁶ Mo̱, baboledi ba Yehova buka te̱ nde ba kusane̱ mo̱ din jabea la doi la mulema e? Jombweye ben byala be wu na mudī-musangi ba ńamuloloma Paulo, ná: “Basibi bena ba si be̱n mbenda ba malondise̱ te̱ bebolo ba mbenda na babo̱me̱ne̱, ke̱ be nde mbenda na babo̱ mo̱me̱ne̱, to̱na ba si be̱nno̱ mbenda; ońolana ba malee̱ ná nje mbenda e maneano̱ e tilabe̱ o milema mabu, doi la milema mabu di mabola mboṅ nika, mo̱nge̱le̱ mabu pe̱ ma makaisane̱ to̱ kaye̱ mō̱ na  nune̱.” (Roma 2:14, 15) Ponda iwo̱ nun mubole̱ mboṅ ńa teten e ná a tute̱le̱ nate̱na ba bena ba si be̱n so̱ṅtane̱ to̱ diwo̱ la mambenda ma Yehova o bola bupisane̱ bete̱sedi ba Loba.

7. Ońola nje doi la mulema ponda iwo̱ jeno̱ ná di die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe e?

⁷ Nde, o dongo la ngedi, doi la mulema le ná di die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe. Ońola nje e? K’eyembilan, esangisan e te̱m te̱ be̱be̱ na edute̱-beye̱i, ye ná e yue̱le̱ jo̱ngo̱ lao, di si te̱me̱ pe̱ o epas’a pongo. E bolane̱ pe̱ te̱ esibe̱ duta l’ekombo di te̱nge̱n, y’elongisan ye ná e si be̱ne̱ ebolo to̱ ewo̱. Mulemlem pe̱ nde ngiń’a bepuledi ba mulema masu ńeno̱ ná e yue̱le̱ doi lasu la mulema o die̱le̱ biso̱ o nge’a bobe. Ye pe̱ te̱ ná, di bolane̱ mo̱ esibe̱ bediedi b’Eyal’a Loba, di si me̱nde̱ we̱le̱ jemba bwam to̱ bobe o jita la mambo ma mweńa. Na mbale̱, ná doi lasu la mulema di bole ebolo o ńai a bwam, e mapula biso̱ bediedi ba mudī-musangi ma Yehova. Paulo a tili ná: “Mulema mam mu mabola mba mboṅ o mudī-musangi.” (Roma 9:1) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki ná doi lasu la mulema le mulatako na mudī-musangi ma Yehova e? E mapula ná jokwe̱le̱ mo̱.

8. (a) Ne̱ni bepuledi ba mulema beno̱ ná be yue̱le̱ doi la mulema e, njika lambo la mweńa pe̱ jangame̱nno̱ jombwea obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi e? (b) Ońola nje e si dongame̱nno̱ buka te̱ ná Kriste̱n e be̱ne̱ doi la mulema di sangi e? (Ombwa maki owas’a dipapa.)

⁸ Ne̱ni weno̱ ná o no̱ngo̱ bedomsedi be se̱medi o doi lo̱ngo̱ la mulema e? E me̱ne̱ne̱ biana bato bō̱ ba mombwea nde buka te̱ jo̱nge̱le̱ labu na besengedi babu ba teten obiana ba mano̱ngo̱ bedomsedi. Nde ombusa ponda ba kwala ná, “Nika e si matakise̱ doi lam la mulema.” Bepuledi ba mulema be ná be be̱ ngińa jita, be yue̱le̱ na mo̱me̱ne̱ doi la mulema. Bibe̱l e makwala ná: “Mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱; nja e ná a biea mo̱ e?” (Yeremia 17:9) Bepuledi ba mulema masu be s’angame̱ne̱ so̱ be̱ lambo jangame̱nno̱ jombwea buka  me̱se̱. O diwengisan, di mapula se̱le̱ jombwea nje e me̱nde̱ do̱lisane̱ Yehova Loba. *

9. Nje ye bo̱ngo̱ ba Loba e, ne̱ni pe̱ be̱ne̱ la mo̱ di mayue̱le̱no̱ doi lasu la mulema e?

⁹ Bedomsedi basu be me̱nde̱ lee̱le̱ bo̱ngo̱ ba Loba nde seto̱ bepuledi basu yete̱na be se̱medi na mbale̱ o doi lasu la mulema lokwabe̱le̱. Jombweye te̱ yen eyembilan a bwam. Go̱bina a jemea Nehemia a ta a be̱ne̱ bwam o baise̱ bato ba Yerusalem ná ba sange njangi, ba sawe pe̱ tax. Nde a si boli nika. Ońola nje e? A si ta a pula takise̱ tumba la Loba tomtom, ná a si bo̱lo̱ne̱ do̱lisane̱ la Yehova. Mo̱ ná: “Mba na si boli nika ońola bo̱ngo̱ ba Loba.” (Nehemia 5:15) Bo̱ngo̱ ba Loba ba mbale̱, bo̱ngo̱ ba bo̱lo̱ne̱ do̱lisane̱ la Sango asu ńe o mo̱ń bo mawe̱ o mulema, bwe mweńa. Bo bo̱ngo̱ ba bola nje ye bobe bo me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o jese̱le̱ ná Eyal’a Loba e die̱le̱ bedomsedi di mano̱ngo̱no̱.

10, 11. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be mombweye̱ to̱ti la belam ba ngińa e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di kusa bediedi ba Loba o bwam ba we̱le̱ mo̱ o ebolo e?

¹⁰ K’eyembilan, jombweye to̱ti la belam ba ngińa. O ponda ye̱se̱ jeno̱ na mako̱m to̱so̱ na beko̱lo̱ngo̱n, e mapula ná di no̱nge bedomsedi o bia nga jangame̱n ńo̱ to̱ ke̱m. Laboso, jangame̱n o jokwe̱le̱ doi lasu la mulema. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l be makwaleye̱ ońola nika e? Ye mbale̱ ná Bibe̱l e si mabanga bolane̱ la belam ba ngińa n’ede̱mo; e masesa na mo̱me̱ne̱ Yehova ońola jabea la mao. (Myenge 104:14, 15) Nde, Bibe̱l e mabanga so̱ki na mudesi. (Lukas 21:34; Roma 13:13) Omo̱ń a nika, e we̱le̱ so̱ki o mulemlem  ma muso̱ngi ma mine̱ myobe minde̱ne̱ ka musonje. *​—1 Korinto 6:9, 10.

¹¹ I ńai a bete̱sedi nde i mokwe̱le̱ doi la mulema la Kriste̱n, na bola pe̱ ná di s’eńa. Ońola nika je te̱ oteten a bato nde e pula ná di no̱nge bedomsedi o ńo̱ to̱ ke̱m, jangame̱ne̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ myuedi ka min: ‘Nje ye jándá la di jako̱to̱ne̱ e? Mo̱, bedangwedi ba mbamba be ná be̱ne̱ne̱ oten e? Mo̱, belam be manea mba to̱ ke̱m e? Mo̱, nje e mabe̱ e tute̱le̱ mba o ńo̱ belam e? Mo̱, na be̱n jalea la ńolo oboso ba belam e?’ Ni ponda jeno̱ dutea o bete̱sedi ba Bibe̱l na o myuedi di dutea di mawanano̱, jangame̱ne̱ kane̱ Yehova ná a die̱le̱ biso̱. (Langa Myenge 139:23, 24.) Bola la nika le nde baise̱ Yehova ná a die̱le̱ biso̱ tongwea na mudī mao musangi. O mu mulemlem ma ponda pe̱, je nde o jokwe̱le̱ doi lasu la mulema o be̱ mulatako na bete̱sedi ba Loba. Nde, lambo dipe̱pe̱ le jangame̱nno̱ jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi.

12, 13. Ońola njika njo̱m doi la milema la Kriste̱n leno̱ diwengisan e, ne̱ni pe̱ jangame̱nno̱ o je̱ne̱ di diwengisan e?

¹² Ponda iwo̱ we ná o be̱ mańaka o je̱ne̱ diwengisan la doi la milema le oteten a Kriste̱n. Mō̱ e ná e̱ne̱ ná eboledi to̱so̱ ede̱mo ewo̱ ye bobe; nde e do̱lisane̱ nupe̱pe̱ ńena nu si me̱ne̱ njo̱m a bobe to̱ po̱ oten. K’eyembilan, jombwea to̱ti la belam, moto mō̱ e ná a to̱ndo̱ o ńo̱ belam ebiamu ewo̱ mwemba na mako̱m o longe̱le̱ ńolo, nde e be̱ ná bola la nika di matakise̱ nupe̱pe̱. Ońola nje di diwengisan leno̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jombwea nika ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi e?

¹³ Njo̱m ye jita i mabole̱ ná bato ba be̱ diwengisan. Mbadi na wuma ba kokisabe̱no̱ i titi ńai po̱. Bō̱ ba bi bwambwam njika bo̱bo̱ beno̱ o janane̱ etum a ponda; yen ebe ba titi  tongwe̱le̱ o buka mo̱. (1 Kiṅe̱ 8:38, 39) Ekwal’a belam e po̱i te̱, doi la mulema la i ńai a bato le ná di bola ná ba duteye eyeka jombwea nika. Ni ńai a moto e po̱i te̱ o pe̱pe̱le̱ wa, doi lao la mulema le ná di bola ná a bange belam weno̱ ná o sebea mo̱. Mo̱, o me̱nde̱ lingane̱ mo̱ e? Nga o me̱nde̱ ńakisane̱ mo̱ e? Ke̱m. E be̱ ná o bi njo̱m eno̱ o banga to̱ ke̱m, njo̱m yena eno̱ pe̱ to̱ ná a banga langwea wa, ndol’a bonasango e me̱nde̱ o tute̱le̱ wa ná o si ńakisane̱ mo̱.

14, 15. O mwemba ma ńo̱ṅo̱n a boso, ońola njika lambo Kriste̱n i tano̱ i be̱ne̱ doi la milema le diwengisan e, njika jome̱le̱ pe̱ Paulo a bolino̱ e?

¹⁴ Ńamuloloma Paulo e̱n ná diwengisan dinde̱ne̱ la doi la milema di ta oteten a Kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso. O mi mińa, da di bolabe̱ losango jabea di ta be̱ di takise̱ doi la mulema la Kriste̱n iwo̱. (1 Korinto 10:25) Nde doi la mulema la Paulo di si ta di kaise̱ mo̱ ońola i ńai a da ba tano̱ be̱ bandise̱ o don. Paulo a ta a bia ná isango i si be̱n longe̱, i titi pe̱ to̱ ná i be̱ne̱ da di mawe̱ nde na Yehova, mube̱ned’a me̱se̱. Nde, Paulo a so̱ṅtane̱ ná bane̱ ba si ta be̱ne̱ mambo kana mo̱ jombwea da la losango. Pondapo̱ bō̱ babu ba ta ba we̱le̱ babo̱me̱ne̱ o jowe̱ la losango obiana ba mabe̱ Kriste̱n. Nje ye̱se̱ e se̱le̱ be̱ne̱ mulatako na losango e ta babo̱ lońo̱ńo̱. Ne̱ni Paulo a domse̱no̱ bon bwambo e?

¹⁵ Paulo mo̱ ná: “Nde biso̱ bena je ngińa jangame̱n we̱lisane̱ bo̱bo̱ la ba ba titi ngińa, seto̱ bwane̱ biso̱me̱ne̱ muńe̱nge̱. Ebanja to̱ Kristo pe̱ a si ta a bwane̱ mo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱.” (Roma 15:1, 3) Paulo a dutedi ná, jangame̱ne̱ se̱le̱ pulise̱ bwam ba bonasango asu denge̱ bwasu, ka nje te̱ Kristo a bolino̱. Ke̱ e o to̱pea nika, Paulo a kwali ná ye mo̱ bwam a si de pe̱ ńama tomtom buka mo̱ be̱ eso̱njisan ońola mudo̱ngi ma tiki mwena Kristo a bolino̱ longe̱ ońol’ao.​—Langa 1 Korinto 8:13; 10:23, 24, 31-33.

16. Ońola nje ba bena ba be̱n doi la mulema di bo̱bi ba s’angame̱nno̱ kaise̱ ba bena ba be̱n doi la mulema le diwengisan na labu e?

¹⁶ O mune̱ múdi, ba bena ba be̱n doi la mulema di bo̱bi ba  s’angame̱ne̱ sa bane̱, to̱ ńakisane̱ babo̱ ná be̱ne̱ mambo me̱se̱ ma mombweye̱ doi la mulema kana babo̱ ba me̱ne̱no̱ mo̱. (Langa Roma 14:12.) Na mbale̱, bolane̱ la bwam la doi la mulema le nde bolane̱ la mo̱ ka mukaised’asu ńa teten nde seto̱ ka lambo di mabole̱ biso̱ wonja o kaise̱ bane̱. O̱nge̱le̱ ben byala ba Yesu ná: “Lo si kaise̱, ná lo si ya be̱ lo kaisabe̱.” (Mateo 7:1) Be̱se̱ o mwemba bangame̱ne̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná ba si wana bwambo o ekwali e mombweye̱ doi la mulema la moto te̱. O diwengisan, di pulise̱ nje ye̱se̱ e mawane̱ ndolo na jalatane̱, o longa mō̱ na nune̱ seto̱ o wana diwanje̱.​—Roma 14:19.

17. Nje e po̱yedi doi la mulema la jita la bato e?

¹⁷ Ńamuloloma Paulo a tiledi Timoteo ná: “Tingame̱  na . . . doi la mulema la bwam.” (1 Timoteo 1:19) Doi la mulema di sangi o miso̱ ma Yehova Loba le nde jabea dinde̱ne̱. Di titi ka doi la milema la jita la bato we̱nge̱. Paulo a to̱pi ońola ba “bena ba makabe̱ ndo o milema na muso̱ngo̱ ma wea.” (1 Timoteo 4:2) Muso̱ngo̱ ma wea mu madise̱ eyobo, mu die̱le̱ mo̱ ndo, ńai e meńano̱. Jita ba be̱n doi la mulema lena di wedi, nika ná di be̱n ndo, leń pe̱ ńai di si mome̱le̱no̱ pe̱ babo̱, to̱ bangane̱ babo̱ lambo, bwese̱ babo̱ iso̱n to̱so̱ kaise̱ babo̱ ońola lambo la bobe ba bolino̱. Jita be so̱ muńe̱nge̱ o nin we̱nge̱ o bia ná ba te̱m wonja na besengedi ba teten be si makaise̱ babo̱.

18, 19. (a) Njika muse̱ṅ iso̱n na bekaisedi ba teten ba be̱nno̱ e? (b) Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di mábo̱le̱ jate̱le̱, nde e be̱ ná doi lasu la mulema di dia di mako̱kise̱ biso̱ ońola myobe di bolino̱ e?

¹⁸ Na mbale̱, bekaisedi ba teten be nde mbadi po̱ doi lasu  la mulema di mabīse̱no̱ biso̱ ná nje di bolino̱ ye bobe. Be bekaisedi be tute̱le̱ te̱ nuboli bobe ná ate̱le̱, to̱ bobe bao bo be̱ nde bonde̱ne̱ ne̱ni, a malakisabe̱. K’eyembilan bobe bonde̱ne̱ Kiṅe̱ David a bolino̱ bo ta bo kaise̱ mo̱, nde a lakisabe̱ na wonja ońolana ate̱le̱ na mbale̱. Bosinga ba bobe a bolino̱, nikame̱ne̱ pe̱ na ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa pula pe̱te̱ ne̱nge̱ mambenda ma Yehova ba tute̱le̱ mo̱ o je̱ne̱ na miso̱ ná Yehova e ‘bwam, a le̱le̱m pe̱ o lakise̱.’ (Myenge 51:3-21; 86:5) Nje so̱ jeno̱ ná di bola yete̱na di dia di mabwa iso̱n, teten asu pe̱ e dia e makaise̱ biso̱ eyeka, ombusa biso̱ jate̱le̱ to̱ lakisabe̱ e?

¹⁹ Ponda iwo̱ doi lasu la mulema le ná di ko̱kise̱ biso̱ buka dime̱ne̱ di ńo̱so̱ nuboli bobe na bekaisedi ba teten etum a ponda, nde ke̱ be bekaisedi be si mongwane̱ pe̱ to̱ lambo. O i ńai a bete̱medi, jangame̱ne̱ sibise̱ mulema masu ebanja Yehova a kolo buka besengedi be̱se̱ ba mulema ma mot’a benama. Jangame̱n o dube̱ na jemea pe̱ ná Loba e ndolo, a malakise̱ pe̱, ka nje te̱ di mome̱le̱no̱ bape̱pe̱ o bola. (Langa 1 Yohane 3:19, 20.) O mune̱ múdi pe̱, doi la mulema di sangi di mawana musango ma teten, pī, na mutam munde̱ne̱ mwena mwe pasa o nin wase. Jita bena o mińa mi tombi ba boli bobe bonde̱ne̱ ba bwane̱ ben belo̱ko̱medi muńe̱nge̱, o we̱nge̱ be ná ba we̱le̱ bolea Yehova Loba na doi la mulema la bwam.​—1 Korinto 6:11.

20, 21. (a) Nin kalati e tilabe̱ nde o jongwane̱ wa o bola nje e? (b) Ka Kriste̱n, njika wonja di be̱nno̱ e, nde ne̱ni so̱ jangame̱nno̱ bolane̱ mo̱ e?

²⁰ Nin kalati e tilabe̱ nde o jongwane̱ wa o so̱ muńe̱nge̱ ma tingame̱ na doi la mulema la bwam o min mińa ma bobe ma nin was’a Satan. Ye mbale̱ ná, e titi ná e bo̱le̱ to̱pea ońola mambenda me̱se̱ na bete̱sedi be̱se̱ ba Bibe̱l bena wangame̱nno̱ dutea na we̱le̱ o ebolo o to̱ njika bete̱medi weno̱ ná o be̱ o to̱ njika ponda. Omo̱ń a nika, o s’enge̱le̱ ná o kuse bediedi be tilabe̱ na bwē ońola lambo te̱ di mombweye̱ doi la mulema. Janda la nin kalati le nde ná, tongwea na jokwa  la bia ne̱ni we̱le̱ Eyal’a Loba o ebolo buńa te̱, wokwe̱le̱ doi lo̱ngo̱ la mulema na bola pe̱ ná di s’eńa. O diwengisan na Mbend’a Mose, “mbend’a Kristo” e mabaise̱ babupe̱ mo̱ ná ba die̱le̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi, na sengane̱ pe̱ doi labu la mulema buka mambenda ma tilabe̱. (Galatia 6:2) Yehova a boli so̱ Kriste̱n wonj’a betańsedi. Nde, Eyal’ao e mome̱le̱ biso̱ ná di si bolane̱ ni wonja “k’ekuduman a bobe” tomtom. (1 Petro 2:16) O diwengisan, ni wonja e mabola biso̱ epolo o lee̱le̱ Yehova ná di to̱ndi mo̱.

²¹ O dutedi te̱ o muka ne̱ni we̱le̱ o ebolo o mbad’a bwam bete̱sedi ba Bibe̱l o longe̱ lo̱ngo̱, nde o bupe̱ pe̱ bedomsedi bo̱ngo̱, o me̱nde̱ walane̱ oboso lambo la mweńa o botedino̱ ponda wokono̱ bia Yehova​—jokwe̱le̱ la ‘dibie̱ lo̱ngo̱ o be̱ jangwa’ tongwea na “ko̱lo̱ngo̱ne̱.” (Bonahebe̱r 5:14) Doi lo̱ngo̱ la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l di me̱nde̱ be̱ wa bonam o mińa me̱se̱ ma longe̱ lo̱ngo̱. Kana esangisan e malee̱ mot’a lo̱ndo̱ bete̱medi b’epas’ekombo, doi lo̱ngo̱ la mulema di me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi be do̱lisane̱ So̱ngo̱ ńe o mo̱ń. Ninka nde ńe mbad’a mbaki ńa ja o ndol’a Loba.