JOKWA 17
Tingame̱ na ndol’a Loba
“Longisane̱ o dube̱ lańu la bosangi . . . Bińo̱ ja o ndol’a Loba.”—YUDA 20, 21.
1, 2. Nje jeno̱ ná di bola ná di tingame̱ na ndol’a Loba e?
BISO̱ be̱se̱ di mapula be̱ne̱ ngudi na ja la bwam. Ońola nika, di mapo̱ngo̱ miwe̱n o da bwam, o tuna ńolo ponda iwo̱, na o bongwa ńol’asu ńai ńangame̱n. To̱ná man me̱se̱ ma mabaise̱no̱ miwe̱n, di si mawo̱lo̱ ebanja je muńe̱nge̱ o je̱ne̱ bowe̱n nika e mawaneano̱ biso̱. Nde jangame̱n pe̱ be̱ne̱ ngudi na ja la bwam o mbadi nipe̱pe̱.
2 To̱ e be̱ nde ná di botedi o jokwa bia Yehova, jangame̱n benga bola ná mulatako masu na mo̱ mu be̱ ngińa. Ponda Yuda ome̱le̱no̱ kriste̱n ná “Bińo̱ ja o ndol’a Loba,” a teleye̱ ne̱ni beno̱ ná ba we̱le̱ bola nika. A langwedi babo̱ ná: “Longisane̱ o dube̱ lańu la bosangi.” (Yuda 20, 21) Ne̱ni so̱ jeno̱ ná di longa dube̱ la ngińa e?
BENGA LONGA DUBE̱ LO̱NGO̱
3-5. (a) Ne̱ni Satan a mapulano̱ ná we̱ne̱ bete̱sedi ba Yehova e? (b) Ne̱ni wame̱ne̱ pe̱ o me̱ne̱no̱ mambenda na bete̱sedi ba Yehova e?
3 Ye mweńa ná o be̱ mbaki ná mangea ma Yehova me bwam buka mane̱ me̱se̱. Satan a mapula ná wo̱nge̱le̱ ná bete̱sedi ba Yehova be ndutu jita o bupe̱, Bebotedi 3:1-6) A dia pe̱ a mabola nika na iwiye̱ we̱nge̱.
na ná o mabe̱ bonam yete̱na wame̱ne̱ nde o mate̱se̱ nje ye bwam na nje ye bobe. Botea o mōnda ma Ede̱n, Satan a keki bola ná bato bo̱nge̱le̱ nika. (4 Mo̱ Satan a te̱nge̱n e? Bete̱sedi ba Yehova be ndutu jita e? Ke̱m. Ná o so̱ṅtane̱, dutea ná we o dangwa o mōnda ma mpesa na wa we̱ne̱ ko̱to̱ ńasam ni keṅ epas’a mōnda ewo̱. We ná o baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Ońola nje nin ko̱to̱ e makeṅano̱ mba ngea e?’ Nde o nine̱ ponda, o senga ngila ńe o doma o yene̱ epas’a ko̱to̱. Tatan, ne̱ni o me̱ne̱no̱ ni ko̱to̱ e? We muńe̱nge̱ ná e tati wa ná o si dabe̱ na ngila! Bete̱sedi ba Yehova be nde ka ni ko̱to̱, Diabolo pe̱ ka ni ngila. Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ ná: “Be̱ ye̱ne̱ n’epe̱ńe̱! Musinged’ańu Satan a mayenga ka ngila ni madome̱, o pulise̱ nja a mamińano̱.”—1 Petro 5:8.
5 Yehova a mapula ná di be̱ne̱ longe̱ di peti bwam. A si mapula ná di wo̱ndo̱be̱ na Satan. Ońola nika nde a bolino̱ biso̱ mambenda na bete̱sedi o bwam ba tata biso̱ ná di be̱ bonam. (Efeso 6:11) Yakobo a tili ná: “Nu ńombo o mbend’a ke̱nge̱nge̱ ńa wonja, a tingame̱ pe̱ oten . . . mo̱ nde a me̱nde̱ name̱ ońola bola lao.”—Yakobo 1:25.
6. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná mangea ma Loba nde me bwam buka me̱se̱ e?
6 Di mabupe̱ te̱ bediedi ba Yehova, longe̱ lasu di matukwa o mbad’a bwam, diko̱m lasu na mo̱ pe̱ di bata be̱ ngińa. K’eyembilan, di matombwane̱ ke̱ di makane̱ mo̱ ponda ye̱se̱ ka ne̱ni te̱ a baise̱no̱. (Mateo 6:5-8; 1 Tesalonika 5:17) Je bonam ke̱ di mabupe̱ byanedi bao ná jowe̱ mo̱ jomane̱le̱ pe̱ o mako̱to̱ne̱, na ke̱ di mano̱ngo̱ dongo na iwiye̱ o ebol’a dikalo na ya belēdi. (Mateo 28:19, 20; Galatia 6:2; Bonahebe̱r 10:24, 25) Nika di maduteano̱ ne̱ni ben bebolo be mongwane̱no̱ biso̱ o kombe̱ dube̱ lasu ngińa, nika pe̱ nde di mabatano̱ be̱ mbaki ná mangea ma Yehova nde me bwam buka me̱se̱.
7, 8. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di si soa na bo̱ngo̱ ońola mikekisan mi maye̱ e?
7 Je ná di bwa bo̱ngo̱ ná kie̱le̱ ni maye̱, dube̱ lasu di mawe̱le̱be̱ o kekise̱ di buki mo̱. O ta te̱ o be̱ne̱ man mo̱nge̱le̱, o̱nge̱le̱ ben byala ba Yehova ná: “Mba nde ne Yehova, Loba lo̱ngo̱, nu malee̱ wa nje ye ońola bwam bo̱ngo̱, na ńena nu madie̱le̱ wa o ngea Yesaya 48:17, 18.
o do̱lino̱ dangwa. O̱, o sengane̱ te̱ myeka mam e! Musango mo̱ngo̱ mu wusa be̱ ka mo̱pi ma madiba, bonam bo̱ngo̱ pe̱ ka bemune̱ ba munja.”—8 Di masengane̱ te̱ Yehova, musango masu mu mabe̱ nde ka mo̱pi mu si mabanje̱, bonam basu pe̱ ka bemune̱ be madipeye̱ o saw’a munja ewo̱ te̱ ombusa yene̱. O to̱ njika bete̱medi ba longe̱ nde, je ná di be̱ Yehova jemea. Bibe̱l e makakane̱ ná: “We̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova, nde a me̱nde̱ jembe̱ wa; a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná nute̱m na sim a ponge su ye̱se̱.”—Myenge 55:23.
“DI SISEYE OBOSO O MAMBO MASAM”
9, 10. Be̱ moto nu koki, nika e mapula nde kwala ná nje e?
9 Ná weno̱ jouse̱ mulatako mo̱ngo̱ na Yehova, o ‘masisea oboso o mambo masam.’ (Bonahebe̱r 6:1) Be̱ moto nu koki nika e mapula nde kwala ná nje e?
10 Seto̱ mimbu masu nde mi mabole̱ ná di be̱ kriste̱n i koki. Ná di be̱ bato ba koki, jangame̱n bola ná Yehova a timbe mpete̱ masu ma Diko̱m na wasa pe̱ je̱ne̱ mambo ka mo̱. (Yohane 4:23) Paulo a tili ná: “Ba bena be bato b’eyobo ba mo̱nge̱le̱ nde mambo m’eyobo, nde ba bena be bato ba mudī, mambo ma mudī.” (Roma 8:5) Moto nu koki a si mate̱se̱ londise̱ la bepuledi bao to̱ to̱ndo̱ la bema o epol’a boso. Nde a mawe̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o bolea Yehova, a no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ba dibie̱ o longe̱ lao. (Minia 27:11; langa Yakobo 1:2, 3.) A si m’ese̱le̱ ná bane̱ ba tute̱le̱ mo̱ o bola nje ye bobe. A bi nje e te̱m ná sim, a tingam pe̱ o bola nika.
11, 12. (a) Nje Paulo a kwalino̱ ońola kriste̱n ‘yangwe̱le̱ dibie̱’ e? (b) Ne̱ni timba la kriste̱n ni koki leno̱ ka timba la mutune̱ ńolo e?
Bonahebe̱r 5:14) Eyal’a “ko̱lo̱ngo̱ne̱” ye ná e bola ná jo̱nge̱le̱ miwe̱n ma mutune̱ ńolo.
11 E mapula miwe̱n ná moto a be̱ kriste̱n ni koki. Ńamuloloma Paulo a tili ná: “Da la mbale̱ le nde ońola bato ba koki, bena ońola ko̱lo̱ngo̱ne̱ bangwe̱le̱ dibie̱ labu o jemba bwam na bobe.” (12 Je̱n te̱ mutune̱ ńolo ńa bwam o ebolo, di maso̱ṅtane̱ ná nika e no̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda na ebolo jita ná a po̱ o di dikala. A si yabe̱ mutune̱ ńolo. Muna a yabe̱ te̱, a si bi ná te̱ite̱i ne̱ni bolane̱ mā na myende. Nde na ponda, a mokwa o kwe̱ lambo na o dangwa. Na ko̱lo̱ngo̱ne̱, e ná a timba be̱ mutune̱ ńolo. Mulemlem pe̱ nde e mano̱ngo̱no̱ ponda na ebolo jita ná di timbe kriste̱n i koki.
13. Nje e mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mambo kana Yehova e?
13 O nin kalati, jombwedi ne̱ni jeno̱ ná je̱ne̱ mambo kana Yehova. Joko o to̱ndo̱ bete̱sedi ba Yehova. Di mano̱ngo̱ te̱ bedomsedi, di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná: ‘Njika mambenda to̱ bete̱sedi ba Bibe̱l neno̱ ná na bolane̱ o ben bete̱medi e? Ne̱ni pe̱ neno̱ ná na we̱le̱ mo̱ o ebolo e? Nje Yehova eno̱ ná a to̱ndo̱ ná na bole e?’—Langa Minia 3:5, 6; Yakobo 1:5.
14. Nje jangame̱nno̱ bola ná di longe dube̱ lasu e?
14 Jangame̱n benga longa dube̱ lasu. Mulemlem ka ne̱ni da la bwam di mabolano̱ biso̱ ngudi, nika pe̱ nde jokwa bia Yehova di mongwane̱no̱ biso̱ o longa dube̱ le ngińa. Di botedino̱ jokwa Bibe̱l, di kusi belēdi baboso jombwea Yehova na mangea mao. Nde na ponda, yangame̱n ná di so̱ṅtane̱ mambo ma njiba. Nika Minia 8:11; 1 Petro 2:2.
nde Paulo a pulino̱ kwala ponda a tilino̱ ná: “Da la mbale̱ le nde ońola bato ba koki.” Di we̱le̱ te̱ nje di mokwano̱ o ebolo di mabe̱ dibie̱. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Lambo la ndo̱n to̱ diwo̱ di si po̱i mo̱ [dibie̱].”—15. Ońola nje yeno̱ ninka mweńa ná di to̱nde Yehova na bonasango na bonańango asu na mbale̱ e?
15 Moto e ná a be̱ne̱ ngudi na ja la bwam, nde a bi ná a si bongo te̱ ńol’ao bwam e si mabe̱ pe̱ nika. Nika pe̱ nde moto nu koki a bino̱ ná angame̱n bola ebolo na ngińa ná mulatako mao na Yehova mu benge be̱ ngińa. Paulo mo̱ ná: “Keka bińo̱me̱ne̱ nga lo bam o dube̱; wasa bińo̱me̱ne̱!” (2 Korinto 13:5) Nde be̱ne̱ la dube̱ la ngińa di si dongame̱n. Ndolo di be̱nedino̱ Yehova na bonasango na bonańango asu ńangame̱n benga ńaka. Paulo a kwali ná: “To̱ na be̱ne̱ nde . . . so̱ṅtane̱; to̱ na be̱ne̱ nde jemea le̱se̱, kańena ne ná na sumwa midongo, nde na si be̱ne̱ ndolo, ke̱ na titi to̱ lambo.”—1 Korinto 13:1-3.
TE̱SE̱ MO̱NGE̱LE̱ O DIPITA LO̱NGO̱
16. Nje Satan a mapulano̱ ná jo̱nge̱le̱ e?
16 Satan a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná di si dongame̱n o do̱lisane̱ Yehova. Ńo̱ng’ao ńe nde ná mulema mu bo̱be biso̱, jo̱nge̱le̱ pe̱ ná mitakisan masu mi titi ná mi bo̱. A si mapula ná di lakisane̱ bonasango asu, to̱ ná di be̱ bonam. (Efeso 2:2) Satan a bi ná mo̱nge̱le̱ ma bobe me ná me̱nse̱ biso̱ sese na takise̱ pe̱ mulatako masu na Loba. Nde Yehova a boli biso̱ lambo o janane̱ ninka pat’a mo̱nge̱le̱. A boli biso̱ dipita.
17. Ońola nje dipita leno̱ mweńa e?
1 Tesalonika 5:8, Bibe̱l e malangisane̱ dipita lasu na mbidi mwena mu matate̱ mulopo ma sonja ke̱ ńe o bila; mu mbidi mu belabe̱ pe̱ ná “dipita la jongise̱.” Dipita di sikimedi o makakan Yehova a bolino̱ biso̱ le ná di tata mo̱nge̱le̱ masu na jongwane̱ pe̱ biso̱ o janane̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe.
17 O18, 19. Ne̱ni dipita Yesu a tano̱ a be̱ne̱ di bolino̱ mo̱ ngińa e?
18 Dipita Yesu a tano̱ a be̱ne̱ di boli mo̱ ngińa. O bulu bo sukan ba longe̱ lao o wase, a lembe̱ ńai na ńai a mitakisan. Diko̱m lao diwo̱ landise̱ mo̱. Dipe̱pe̱ di kwali ná di si bi mo̱. Mane̱ ma caki mo̱, ma ńa mīla. Bato ba tumba lao mo̱me̱ne̱ ba te̱nge̱ne̱ mo̱, ba baise̱ ná a bwabe̱ kwed’a konjo. Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ man mambo ma ndutu me̱se̱ e? “O mulopo ma mutam mwena mu ta mu nanga mo̱ oboso, a ta Bonahebe̱r 12:2.
a we̱lisane̱ [“ebongo a konjo,” NW] a si dube̱ iso̱n, na mo̱ a ja o dia la mom la bejedi ba Loba.”—19 Yesu a ta a bia ná a bengi te̱ be̱ jemea, a me̱nde̱ wanea Sango esese, a bola pe̱ mboṅ ná Satan e nde mot’a mpoṅ. Di dipita di wanedi mo̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. A ta pe̱ a bia ná ombusa nika a me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ na Sango o mo̱ń. Di dipita longwane̱ mo̱ o lembe̱. Kana Yesu, jangame̱n te̱se̱ miso̱ o dipita di be̱nno̱. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ nje ye̱se̱ ye ná e po̱ye̱ biso̱.
20. Nje ye ná yongwane̱ wa o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam e?
20 Yehova a me̱ne̱ dube̱ lo̱ngo̱ na we̱lisane̱ lo̱ngo̱. (Yesaya 30:18; langa Maleaki 3:10.) A kakane̱ o “bola wa nje mulema mo̱ngo̱ mu mapulano̱.” (Myenge 37:4) Te̱se̱ so̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o dipita lo̱ngo̱. Satan a mapula ná o bo̱lo̱ne̱ dipita, ná wo̱nge̱le̱ pe̱ ná makaki ma Yehova ma si me̱nde̱ londa tomtom. Nde o s’angame̱n jese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma bobe ma bambane̱ wa! We̱n te̱ ná dipita lo̱ngo̱ le o wo̱ye̱, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa. O̱nge̱le̱ ben byala be maso̱be̱ o Filipi 4:6, 7 ná: “Lo si no̱ngo̱ mutaka ońola to̱ lambo, nde o mambo me̱se̱ ese̱le̱ ná mpuli mańu mu biane̱ oboso ba Loba tongwea na muka na beso̱so̱medi na bola la masoma. Nde musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema mańu na mo̱nge̱le̱ mańu o Kristo Yesu.”
21, 22. (a) Mwano ma Yehova ońola wase mwe nde nje e? (b) Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e?
21 Ko̱lo̱ngo̱ne̱ no̱ngo̱ ponda o dutea bonam ba kie̱le̱ ni maye̱. Son a ponda, be̱se̱ bena be longe̱ ba me̱nde̱ nde jowe̱ Yehova. (Bebīsedi 7:9, 14) Dutea te̱ longe̱ o was’a peńa. Di me̱nde̱ be̱ bwam buka nje ye̱se̱ jeno̱ ná jo̱nge̱le̱! Niponda ke̱ Satan, midī mao ma bobe na mambo ma bobe ba titi pe̱. O si me̱nde̱ pe̱ boa to̱ wo̱. Nde o me̱nde̱ nde wema buńa te̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ na muńe̱nge̱ ma be̱ longe̱. Bato be̱se̱ ba me̱nde̱ bola ebolo mwemba o timbise̱ wase paradisi. Be̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ da la bwam na epol’a boja ye mbo̱le̱. Bato ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ njo, ba me̱nde̱ nde le̱ane̱le̱ muyao. Na ponda, bato be̱se̱ be o wase ba me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ o be̱ne̱ “wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.”—Roma 8:21.
22 Yehova a mapula ná o no̱nge mo̱ ka mpete̱ mo̱ngo̱ ma Diko̱m. Bola so̱ me̱se̱ ná o sengane̱ Yehova o siseye̱ pe̱ mo̱ be̱be̱ buńa te̱. E, mō̱ ńasu te̱ a tingame̱ so̱ na ndol’a Loba o bwindea!—Yuda 21.