“Ke thoma letšatši la ka ka go letša mmino. Ge ke tsena ka koloing ke letša mmino. Ge ke dutše ka gae ke iketlile, ke hlwekiša le ge ke bala, ke letša mmino. Ke dula ke theeditše mmino.”—Carla.

 Na o rata mmino go swana le Carla? Ge e ba go le bjalo, sehlogo se se tla go thuša gore o thabele mehola ya go theetša mmino, go tseba dikotsi tša mmino gotee le go kgetha mmino o swanetšego.

•  Mehola

•  Dikotsi

•  Seo Dithaka tša Gago di se Bolelago

 Go theetša mmino go ka swantšhwa le go ja dijo. Go botse gore o je dijo tša maleba ka tekanyo e swanetšego. Ela hloko se:

•   Mmino o ka fetoša tsela yeo o ikwago ka yona.

   “Ge letšatši le sa ntshepelele gabotse, ke letša mmino wo ke o ratago ke moka ka ikwa ke le kaone.”—Mark.

•   Mmino o ka go gopotša dilo tša nakong e fetilego.

   “Gantši koša e itšego e ka nkgopotša selo se sengwe se se thabišago, e lego seo se dirago gore ka mehla ke thabele go e kwa.”—Sheila.

•   Mmino o ka kopanya batho.

   “Ke be ke le kopanong ya ditšhabatšhaba ya Dihlatse tša Jehofa moo ke ilego ka lla ge go be go opelwa koša ya mafelelo. Le ge re be re bolela maleme a sa swanego, re ile ra kopanywa ke mmino.”—Tammy.

•   Mmino o ka dira gore o be le dika tše dibotse.

   “Go ithuta go bapala seletšo sa mmino go ka go thuša go ba le boitshwaro le kgotlelelo. Ga se selo seo o ka se kgonago ka letšatši. O ka kgona ka go dula o se bapala.”—Anna.

 Na o be o tseba? Puku e kgolo ya Beibele e lego Dipsalme e na le dikoša tše 150.

 Go swana le dijo tšeo di nago le mpholo, mmino o mongwe o ka ba kotsi. Ela hloko mabaka a.

•   Dikoša tše dintši di na le mantšu ao a bolelago ka thobalano.

   “O ka re dikoša ka moka tšeo di ratwago di bolela ka thobalano. Ga di sa fihla selo le gatee.”—Hannah.

   Beibele e re: “Anke bootswa le ditšhila tša mohuta o mongwe le o mongwe goba megabaru le go bolelwa di se ke tša bolelwa gare ga lena.” (Baefeso 5:3) Ipotšiše, ‘Na mmino wo ke o theetšago o dira gore ke se kwe taelo yeo?’

•   Mmino o mongwe o ka dira gore o ikwe o nyamile.

   “Ka dinako tše dingwe ke lala ke sa robala ke theeditše mmino wo o dirago gore ke nagane ka dilo tšeo di nkgateletšago. Mmino o nyamišago o ntira gore ke be le menagano e sa kgahlišego.”—Tammy.

   Beibele e re: “Go feta tšohle tšeo di swanetšego go šireletšwa, šireletša pelo ya gago ka gobane methopo ya bophelo e tšwa go yona.” (Diema 4:23) Ipotšiše, ‘Na mmino wo ke o theetšago o dira gore ke nagane ka dilo tše mpe?’

•   Mmino o mongwe o ka go dira gore o galefe.

   “Mmino wo o tutueletšago kgalefo, go se ithate le lehloyo, ke molaba o kotsi go nna. Ke hlokometše gore o ntira gore ke ikwe ka tsela e itšego ka morago ga gore ke theetše mmino o bjalo. Lapa lešo le lona le lemogile seo.”—John.

   Beibele e re: ‘Di lahleleng ka moka kgole le lena, e lego kgalefo, pefelo, bobe, polelo e gobošago le polelo e lešago dihlong e tšwago molomong wa lena.’ (Bakolose 3:8) Ipotšiše, ‘Na mmino wo ke o theetšago o ntira gore ke be bogale, mohlomongwe ke se be le taba le batho ba bangwe?’

 O swanetše go dira’ng? Kgetha mmino wo o o theetšago. Se ke seo mofsa yo a bitšwago Julie a lekago go se dira. O re: “Ka mehla ke lekodišiša mmino wa ka ke moka ka phumola dikoša ka moka tšeo di sa swanelago. Ga se ka mehla go lego bonolo eupša ke a tseba gore seo ke se dirago se lokile.”

 Kgarebe yeo e bitšwago Tara e leka go dira se se swanago. E re: “Ka dinako tše dingwe go ka bapalwa koša yeo e nago le moretheto o bose radiong, eupša ka moragonyana ka kwa mantšu a yona a sa kgahliše ke moka ka fetoša seteišene. Go dira seo go swana le go tlogela go ja khekhe e bose ka morago ga gore o e kgeme ga tee! Eupša ge e ba ke kgona go tlogela go theetša koša yeo e bolelago ka thobalano, nka kgona go se be le thobalano pele ga lenyalo. Ga ke nyake go tšeela fase tutuetšo yeo mmino o ka bago le yona go nna.”