Jesu o ile a hwa e le gore batho ba tle ba lebalelwe dibe tša bona le gore ba tle ba phele ka mo go sa felego. (Baroma 6:​23; Baefeso 1:7) Le gona lehu la Jesu ke bohlatse bja gore batho ba ka kgona go dula ba botegela Modimo gaešita le ge ba lebeletšane le diteko tše dikgolo.​—Baheberu 4:​15.

 Bona kamoo lehu la motho o tee le hotšego batho ba bantši.

1.   Jesu o ile a hwa e le gore re tle re ‘lebalelwe dibe.’​—Bakolose 1:​14.

    Motho wa mathomo e lego Adama, o bopilwe a phethagetše, a se na sebe. Lega go le bjalo, o ile a kgetha go se theetše Modimo. Go se theetše ga Adama goba go dira ga gagwe sebe go ile gwa dira gore ditlogolo tša gagwe ka moka le tšona di be le sebe. Beibele e re: “Ka go se kwe ga motho o tee ba bantši ba ile ba dirwa badiradibe.”​—Baroma 5:​19.

    Jesu le yena o be a phethagetše, eupša ga se a ka a dira sebe. Ka baka leo, o ile a ba “sehlabelo sa poelanyo bakeng sa dibe tša rena.” (1 Johane 2:2) Go etša ge go se theetše ga Adama go dirile gore batho ka moka ba be le sebe, lehu la Jesu le dirile gore batho ka moka bao ba dumelago go yena ba lebalelwe dibe.

    Ka mantšu a mangwe, Adama o dirile gore batho ba be le sebe. Eupša Jesu o ile a ikemišetša go re hwela gore re be ba gagwe. Ka baka leo, “ge e ba motho a ka dira sebe, re na le mothuši go Tate, e lego Jesu Kriste, moloki.”​—1 Johane 2:1.

2.   Jesu o ile a hwa e le “gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go yena a se ke a fedišwa, eupša a be le bophelo bjo bo sa felego.”​—Johane 3:​16.

    Gaešita le ge Adama a be a bopetšwe gore a phele ka mo go sa felego, ka baka la sebe seo a se dirilego o feleleditše a hwile. “Sebe se tsene lefaseng [ka Adama] gomme lehu la tsena ka sebe, ka go re’alo lehu le aparetše batho bohle gobane bohle ba dirile sebe.”​—Baroma 5:​12.

    Lehu la Jesu lona le dirile gore batho ba lebalelwe dibe, e bile le dirile gore bohle bao ba dumelago go yena ba tle ba phele ka mo go sa felego. Beibele e hlalosa taba ye ka gore: “Go etša ge sebe se bušitše e le kgoši gotee le lehu, ka mo go swanago le botho bjo bogolo bja Modimo bo buše e le kgoši ka toko go re lebiša bophelong bjo bo sa felego ka Jesu Kriste Morena wa rena.”​—Baroma 5:​21.

    Batho lehono ga ba phele nako e telele. Lega go le bjalo, Modimo o holofetša baloki gore o tla ba nea bophelo bjo bo sa felego le go tsoša bao ba hwilego gore le bona ba tle ba holwe ke sehlabelo sa lehu la Jesu.​—Psalme 37:29; 1 Bakorinthe 15:22.

3.   Jesu o ile “a ba yo a kwago go fihla lehung,” gomme seo se bontšha gore motho a ka kgona go dula a botegela Modimo le ge a ka welwa ke teko le ge e le efe.​—Bafilipi 2:8.

    Le ge Adama a be a phethagetše mmeleng le monaganong, o ile a se theetše Modimo ka ge ka boithati a ile a kganyoga dilo tšeo e bego e se tša gagwe. (Genesi 2:​16, 17; 3:6) Ka morago, Sathane e lego lenaba le legolo la Modimo, o ile a bolela gore ga go na motho le o tee yo a ka theetšago Modimo ka go rata, kudukudu ge bophelo bja gagwe bo le kotsing. (Jobo 2:4) Eupša Jesu yo a phethagetšego o ile a theetša Modimo gomme a dula a mmotegela, gaešita le nakong ya ge a be a bolawa gabohloko. (Baheberu 7:​26) Mohlala wa Jesu o re ruta gore motho a ka kgona go dula a botegela Modimo le ge a ka welwa ke teko le ge e le efe.

Dipotšišo tšeo di botšišwago mabapi le lehu la Jesu

•   Ke ka baka la’ng Jesu a ile a tlaišega le go hwa e le gore a lopolle batho? Ke ka baka la’ng Modimo a ile a se thibele lehu?

   Molao wa Modimo o re, “moputso woo sebe se o lefago ke lehu.” (Baroma 6:​23) Modimo o ile a botša Adama ka molao wo, gore ge a ka se theetše o be a tla hwa. (Genesi 3:3) Ka morago ga gore Adama a dire sebe, seo “Modimo yo a ka se kego a aketša” a bego a se boletše se ile sa phethega. (Tito 1:2) Adama o ile a dira gore ditlogolo tša gagwe le tšona di be le sebe e bile di hwe.

   Le ge batho bao ba nago le sebe ba ehwa, Modimo o ba neile ‘mahumo a botho bja gagwe bjo bogolo.’ (Baefeso 1:7) Modimo o ile a lopolla batho ka go romela Jesu gore e tle e be sehlabelo se se phethagetšego. Ka go dira seo o ile a bontšha gore o na le toka le kgaugelo tšeo di sa lekanywego le selo.

•   Jesu o hwile neng?

   Jesu o hwile “ka iri ya senyane” ge go balwa go tloga ge letšatši le hlaba, goba mo e ka bago ka iri ya boraro thapameng ya Paseka ya Sejuda. (Mareka 15:33-​37, mongwalo wa tlase) Go ya ka dikhalentara tša lehono, letšatši leo ke Labohlano la di-1 tša April, 33 C.E.

•   Jesu o hwetše kae?

   Jesu o hwetše felo “mo go bitšwago Lefelo la Magata leo ka Seheberu le bitšwago Gologotha.” (Johane 19:17, 18) Mehleng ya Jesu, lefelo leo le be le le “ka ntle ga kgoro ya motse” wa Jerusalema. (Baheberu 13:12) Le ka ba le be le le thabeng, ka ge Beibele e hlalosa gore ba bangwe ba bone Jesu ge a bolawa “ba le kgojana.” (Mareka 15:40) Lega go le bjalo, lehono ga go tsebje gabotse gore lefelo leo le bego le bitšwa Gologotha le kae.

•   Jesu o bolaetšwe godimo ga eng?

   Gaešita le ge batho ba bantši ba re Jesu o bolaetšwe sefapanong, Beibele e re: “Yena ka noši o ile a rwala dibe tša rena mmeleng wa gagwe koteng.” (1 Petro 2:​24) Bangwadi ba Beibele ba ile ba diriša mantšu a mabedi a Segerika e lego stau·rosʹ le xyʹlon ge ba be ba hlalosa moo Jesu a bolaetšwego gona. Dirutegi tše dintši di ile tša phetha ka gore mantšu a a bolela ka phata goba kota e tee.

•   Lehu la Jesu le swanetše go gopolwa bjang?

   Bošegong bjo go bego go ketekwa Paseka ya Sejuda ya ngwaga le ngwaga, Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe ka mogato o bonolo woo ba bego ba swanetše go o latela. O itše: “Dulang le dira se e le go nkgopola.” (1 Bakorinthe 11:24) Ka morago ga diiri tše sego kae, Jesu o ile a bolawa.

   Bangwadi ba Beibele ba swantšhitše Jesu le kwana yeo go bego go dirwa sehlabelo ka yona ka Paseka. (1 Bakorinthe 5:7) Go no swana le ge monyanya wa Paseka o be o gopotša Baisiraele gore ba lokolotšwe bokgobeng, Segopotšo sa lehu la Jesu Kriste le sona se gopotša Bakriste gore ba lokolotšwe sebeng le lehung. Go ya ka khalentara yeo e bego e dirišwa nakong yeo, monyanya wa Paseka o be o ketekwa ka Nisani 14 ngwaga le ngwaga. Ka mo go swanago, Bakriste ba lekgolong la pele la ngwaga le bona ba be ba swara Segopotšo gatee ka ngwaga.

   Ngwaga le ngwaga, ka letšatši leo le sepedišanago le Nisani 14, batho ba dimilione lefaseng ka moka ba gopola lehu la Jesu.