Kolobetšo ke Eng?
Karabo ya Beibele
Kolobetšo ke ge motho a inwa ka meetseng ka mo go feletšego ke moka a tšwa. a Seo se hlalosa lebaka leo ka lona Jesu a ilego a kolobeletšwa nokeng e kgolo. (Mateo 3:13, 16) Ka mo go swanago, monna wa Moethiopia o ile a kgopela gore a kolobetšwe ge ba be ba fihla ‘bodibeng bja meetse.’—Ditiro 8:36-40.
Seo kolobetšo e se bolelago
Beibele e bapiša kolobetšo le go bolokwa. (Baroma 6:4; Bakolose 2:12) Go kolobetšwa meetseng go swantšhetša go hwa ga motho tseleng ya gagwe ya bophelo ya nakong e fetilego le go thoma tsela e mpsha e le Mokriste yo a ineetšego go Modimo. Kolobetšo le megato yeo e lebišago go yona ke thulaganyo ya Modimo ya gore motho a be le letswalo leo le hlwekilego le le theilwego tumelong ya gagwe sehlabelong sa Jesu Kriste. (1 Petro 3:21) Ka baka leo, Jesu o rutile gore barutiwa ba gagwe ba swanetše go kolobetšwa.—Mateo 28:19, 20.
Na go kolobetšwa ka meetseng go hlatswa dibe?
Aowa. Beibele e ruta gore re ka hlatswiwa dibe feela ka madi a Jesu ao a tšholotšwego. (Baroma 5:8, 9; 1 Johane 1:7) Lega go le bjalo, e le gore motho a holwe ke sehlabelo sa Jesu, o swanetše go dumela go Jesu, a fetoše tsela ya gagwe ya go phela ke moka a phele ka go dumelelana le dithuto tša Jesu, gomme a kolobetšwe.—Ditiro 2:38; 3:19.
Go kolobetšwa ga bana le go ba reela maina ke eng?
Polelwana “go kolobetšwa ga bana le go ba reela maina” ga e gona ka Beibeleng. E šupa go tiragalo yeo e swarwago ke dikereke tše dingwe yeo go yona lesea le “kolobetšwago” (ka go gašwa goba go tšhelwa ka meetse hlogong) ke moka la reelwa leina.
Na Beibele e ruta ka go kolobetšwa ga masea?
Aowa, ga go bjalo. Kolobetšo ya Bokriste ke ya bao ba gotšego ka mo go lekanego go ka kwešiša le go dumela “ditaba tše dibotse tša mmušo wa Modimo.” (Ditiro 8:12) E sepedišana le go kwa lentšu la Modimo, go le amogela le go sokologa, e lego dikgato tšeo masea a ka se kgonego go di tšea.—Ditiro 2:22, 38, 41.
Go oketša moo, Beibele e bontšha gore Modimo o tšea bana ba banyenyane ba Bakriste e le ba bakgethwa, goba e le bao ba hlwekilego, ka baka la go itshwara ga batswadi ba bona ka go botega. (1 Bakorinthe 7:14) Ge nkabe go kolobetšwa ga masea go be go swanetše, gona go be go ka se nyakege gore bana bao ba amogelwe ka baka la motho yo mongwe. b
Dikgopolo tše di fošagetšego mabapi le kolobetšo ya Bokriste
Kgopolo e fošagetšego: Go gaša goba go tšhela motho ka meetse ke tsela e amogelegago ya go kolobetša go e na le go mo ina ka mo go feletšego ka meetseng.
Therešo: Batho bao ba ilego ba kolobetšwa bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng ka moka ba ile inwa ka mo go feletšego ka meetseng. Ka mohlala, ge moapostola Filipi a be a kolobetša monna wa Moethiopia, ba ile ba “theogela ka meetseng.” Ka morago, ‘ba ile ba tšwa ka meetseng.’—Ditiro 8:36-39. c
Kgopolo e fošagetšego: Beibele e bontšha gore masea a be a akaretšwa ge go be go kolobetšwa malapa ka moka. Ka mohlala, ge e bolela ka mohlapetši wa kgolego wa kua Filipi e re: “Yena le ba lapa la gagwe ka moka ba kolobetšwa.”—Ditiro 16:31-34.
Therešo: Pego ya go sokologa ga mohlapetši wa kgolego e bontšha gore bao ba ilego ba kolobetšwa ba be ba kwešišitše “lentšu la Jehofa” le gore ba ile ba “thaba kudu.” (Ditiro 16:32, 34) Dintlha tšeo di dira gore go phethwe ka gore masea le ge e le afe ao a bego a le ntlong ya mohlapetši wa kgolego ga se a ka a kolobetšwa, ka gobane a be a sa kwešiše lentšu la Jehofa.
Kgopolo e fošagetšego: Jesu o rutile gore masea a swanetše go kolobetšwa ka go bolela gore Mmušo wa Modimo ke wa bana ba banyenyane.—Mateo 19:13-15; Mareka 10:13-16.
Therešo: Jesu o be a sa bolele ka kolobetšo ge a be a bolela mantšu ao. Go e na le moo, o be a bontšha gore bao ba tlago go swanelegela go tsena Mmušong wa Modimo ba swanetše go swana le bana, e be ba boleta le bao ba rutegago.—Mateo 18:4; Luka 18:16, 17.
a Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “kolobetšo” le tšwa modung wa lentšu leo le bolelago “go ina.” Bala Theological Dictionary of the New Testament, Bolumo I, letlakala 529.
b Go ya ka The International Standard Bible Encyclopedia, “ga go na moo go bolelwago ka kolobetšo ya masea ka Testamenteng e Mpsha.” Gape e bolela gore mokgwa wo o bakilwe ke “kakanyetšo e fošagetšego le e feteleditšwego yeo e dirwago go gatelela bohlokwa bja kolobetšo,” ke gore, kolobetšo ka boyona e hlatswa dibe.—Bolumo 1, matlakala 416-417.
c Puku ya New Catholic Encyclopedia ge e bolela ka sehlogo se se rego “Kolobetšo (ka Beibeleng),” e re: “Go molaleng gore Kerekeng ya lekgolong la pele la mengwaga go be go kolobetšwa ka go ina motho ka mo go feletšego ka meetseng.”—Bolumo 2, letlakala 59.
You May Also Like
DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA
Na Madumedi ka Moka a a Swana? Na Modimo o a Amogela ka Moka?
Dilo tše pedi tšeo di bolelwago ka Beibeleng di nea karabo.
DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA
Nka Hwetša Bjang Bodumedi bja Therešo?
Bodumedi bja therešo ga bo ye ka gore motho o ikwa bjang ka bjona
DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA
Go Phologa ke Eng?
O ka phologa bjang? Gona motho o phološwa go eng?
DITHUTO TŠA BEIBELE
Leka Thuto ya Rena ya Beibele
Ithute Beibele mahala o thušwa ke motho yo mongwe.