THUŠO BAKENG SA LAPA | LENYALO
Re ka Dira Eng Gore re Diriše Thekinolotši Gabotse?
Go diriša thekinolotši go ka thuša banyalani goba gwa senya lenyalo la bona. Ka lapeng la gago le diriša bjang thekinolotši?
Seo o swanetšego go se tseba
Ge banyalani ba diriša thekinolotši gabotse seo se ka ba hola. Ka mohlala, banna ba bangwe le basadi ba bangwe ba ngwalelana melaetša mosegare ge ba se gotee.
Jonathan o re: “Molaetša o mo kopana wa gore ke a go rata goba ke be nagana ka wena, o ka kgoma motho pelo.”
Ge banyalani ba sa diriše thekinolotši gabotse seo se ka senya lenyalo la bona. Ka mohlala, batho ba bangwe ba fetša nako e ntši ba diriša difouno le dithabolete tša bona e lego seo se dirago gore ba se ke ba ba le nako ya go ba le balekane ba bona.
Julissa o re: “O tla hwetša monna wa ka a nyaka go bolela le nna eupša a palelwa ka gobane a mpona ke le founong.”
Batho ba bangwe ba nagana gore ba ka kgona go boledišana le balekane ba bona ebile ba diriša difouno goba dithabolete tša bona ka nako e tee. Go ya ka Sherry Turkle yo a šomago ka menagano o re: “Ga go kgonege gore motho a dire dilo tše pedi ka nako e tee.” Le ge batho ba bangwe ba nagana gore go dira dilo tše pedi ka nako e tee ga se bothata, seo ga se nnete. O boletše gape gore ge o dira dilo tše dintši ka nako e tee, o ka se kgone go di dira gabotse.” a
Sarah o re: “Go a thabiša ge nna le monna wa ka re boledišana, eupša e sego ge a dira dilo tše dingwe. Ge ke bolela le yena a diriša founo ya gagwe seo se dira gore ke ikwe eka o thabela go diriša founo ya gagwe go feta go bolela le nna.”
Nnete ke gore: Tsela yeo o dirišago thekinolotši ka yona e ka hola goba ya senya lenyalo la gago.
Seo o ka se dirago
Tseba dilo tšeo di tlago pele bophelong bja gago. Beibele e re: “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafilipi 1:10) Ipotšiše gore: ‘Na nako yeo nna le mosadi wa ka re e fetšago re le difounong e re tšeela nako yeo re swanetšego go e fetša re le gotee?’
Matthew o re: “Go kweša bohloko go bona monna le mosadi ba kgomaretše difouno tša bona mola ba dutše gotee ka resturenteng. Ga re nyake go fetša nako e ntši re le difounong gomme ra lebala selo sa bohlokwa kudu e lego balekane ba rena.”
Ipeele nako. Beibele e re: “Dulang le phakgametše gore kamoo le sepelago ka gona ga se bjalo ka batho ba ba sa hlalefago eupša ke bjalo ka ba bohlale, le diriše nako ya lena ka bohlale.” (Baefeso 5:15, 16) Ipotšiše gore: ‘Na ke tla ipeela nako ya go bala le go araba melaetša founong ya ka go e na le go no e araba ka nako e nngwe le e nngwe yeo e tsenago ka yona?’
Jonathan o re: “Ke thušitšwe ke go bea founo ya ka go silent le go beela nako ka thoko gore ke tle ke kgone go fetola melaetša yeo e tsenego. Ga se gantši mo e lego gore ge ba go founela, go tsena molaetša goba e-mail go hlokagalago gore o di arabe ka yona nako yeo.”
Ge e ba go kgonega tlogela ditaba tša mošomo mošomong. Beibele e re: “Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego.” (Mmoledi 3:1) Ipotšiše gore: “Na ke diriša founo ya ka go dira dilo tša mošomo ge ke le ka gae gomme seo sa ntšhitiša go ba le lapa la ka? Ge e ba go le bjalo seo se dira gore molekane wa ka a ikwe bjang? Molekane wa ka yena o tla araba bjang dipotšišo tše?”
Matthew o re: “Thekinolotši e re thuša go šoma ka nako le ge e le efe. Ke ile ka leka ka thata gore ke itlwaetše gore ke se ke ka lebelela founo ya ka goba dilo tša mošomo ge ke na le mosadi wa ka.”
Boledišana le molekane wa gago ka taba ya go diriša difouno goba dithabolete. Beibele e re: “Anke yo mongwe le yo mongwe a tšwele pele a tsoma seo se holago motho yo mongwe, e sego seo se holago yena a nnoši.” (1 Bakorinthe 10:24) Boledišana le molekane wa gago ka gore le diriša bjang difouno tša lena goba dithabolete, ke moka ge e ba le swanetše go kaonefatša le dire bjalo. Le ka diriša karolo yeo e lego mafelelong a sehlogo se yeo e rego “Dipotšišo” go thoma poledišano ya lena.
Danielle o re: “Nna le monna wa ka re botšana ka moo re ikwago ka gona. Le gona ge e ba yo mongwe wa rena a tšea nako e ntši a diriša founo goba thabolete ga re tšhabe go mmotša. Ka ge re tseba gore se e ka ba bothata, re a theetšana ke moka ra naganelana.”
Nnete ke gore: O se ke wa dumelela thekinolotši e go laola eupša dira gore e nolofatše bophelo bja gago.
a Mantšu a a tšwa pukung yeo e rego Reclaiming Conversation—The Power of Talk in a Digital Age.