Go Kgongwa Kudu ke Mehuta e Fapanego ya Dikhemikhale—Bolwetši bjo bo Utegilego
Go Kgongwa Kudu ke Mehuta e Fapanego ya Dikhemikhale—Bolwetši bjo bo Utegilego
Legae la Pam le be le le lefelong la dintlo le le kgaotšwego ka mellwane leo le bego le dikologilwe ke mašemo a leokodi. Difofane ka mehla di be di fokela mašemo ka di-“herbicide” le dibolaya-dikhunkhwane; gomme gantši phefo e be e iša mašalela a dikhemikhale dintlong tša kgaufsi, go akaretša le ya Pam.
PAM o ile a thoma go opša ke hlogo e šoro le go sellega gomme boemo bja gagwe bja tša maphelo bja fokola. Ge nako e dutše e e-ya, o ile a kgongwa o šoro ke dilo tšeo di bego di bonala di sa tswalane le dibolaya-dikhunkhwane: dinkgiša-bose, dibolaya-monkgo, ditlolo tša mmele, didirišwa tša go hlwekiša, pente, khapete e mpsha, muši wa motšoko, dibolaya-monkgo tša ka ngwakong le dilo tše dingwe. Ditšhupo tša Pam di gare ga tšeo di bakwago ka kakaretšo ke bolwetši bjo bo makatšago bjo bo bitšwago go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale (MCS [multiple chemical sensitivity]). *
Pam o hlaloseditše Phafoga! gore: “Ge ke diriša dikhemikhale tše tlwaelegilego, ke thoma go ikwa ke lapile kudu gotee le go ferekana, go swarwa ke samadikwe le go sellega. Mmele wa-ka o a kokomoga, gomme ka dinako tše dingwe ke a hupelana, go hlaselwa ke letšhogo la go lla mo go sa laolegego, go thebetha ga pelo ka lebelo, tekanyo e oketšegilego ya go thebetha le go tlala meetse ka maswafong. Se se ile sa ba sa lebiša go nyumonia.”
Le ge ditšhupo tšeo di bonwago go MCS di fapana ka tsela e itšego go tloga go motho yo mongwe go ya go yo mongwe, di ka akaretša go opša ke hlogo, go lapa mo go feteletšego, bohloko bja megala-tšhika, bohloko bja malokololo, sekgalaka, lekhwekhwe, ditšhupo tša go swana le tša mpshikela, asthma, mathata a dinko, go tshwenyega, kgateletšego, mathata a go gopola, bothata bja go tsepamiša kgopolo, go hlobaela ka nako e telele, go thebetha ga pelo mo go sa tlwaelegago, go kokomoga, go sellega, go hlatša, mathata a mala le dithunthwane. Ee, bontši bja ditšhupo tše bo ka bakwa gape ke malwetši a mangwe.
MCS—Bothata bjo bo Golago
Kua United States, dinyakišišo magareng ga dihlopha tše di fapa-fapanego tša baagi di bontšha gore magareng ga 15 le 37 lekgolong ya baagi ba itšea e le bao ba kgongwago kudu ka mo go kgethegilego ke dikhemikhale tše tlwaelegilego le
menkgo ya tšona, bjalo ka muši wa koloi, muši wa motšoko, pente yeo e sa tšwago go dirišwa, khapete e mpsha le dinkgiša-bose. Lega go le bjalo, ke feela ba 5 lekgolong goba ba sego kae, go ithekgilwe ka sehlopha sa nywaga seo go dirilwego dinyakišišo go sona, ba boletšego gore MCS e be e dutše e hlahlobja. Mo e ka bago dikotara tše tharo tša ba e be e le basadi.Batlaišegi ba bantši ba MCS ba re bolwetši bja bona bo bakilwe ke dibolaya-dikhunkhwane le ditološi. Ditšweletšwa ka bobedi di tlwaelegile tikologong, kudu-kudu ditološi. Ditološi ke dilo tšeo di moyafalago (tšeo di moyafalago ka tekanyo e phagamego) tše di phatlalatšago goba di tološago dilo tše dingwe. Ke motswako wa dipente, dibaniši, dikgomaretši, dibolaya-dikhunkhwane le metswako ya go hlwekiša.
Dihlogong tše di latelago, re tla hlahloba MCS ka kelohloko kutšwanyana, re ahla-ahle thušo yeo e lego gona bakeng sa bao ba tlaišwago ke bolwetši bjo gomme re bone kamoo batlaišegi le bao e sego batlaišegi ba ka dirišanago ka gona go dira gore bophelo e be bjo bo thabišago ka mo go oketšegilego go bao ba nago le MCS.
[Mongwalo wa ka tlase]
^ ser. 3 Re dirišitše polelwana “go kgongwa kudu ke mehuta e fapanego ya dikhemikhale” ka baka la go dirišwa ga yona ka gohle. Lega go le bjalo, go na le dipolelwana tše dingwe tše dintši go akaretša “bolwetši bja tikologong” le “bolwetši bja go kgongwa ke dikhemikhale ka pela maikwelong.” “Go kgongwa kudu” mo go šupa go ba yo a kgongwago ke dikhemikhale ka tekanyo yeo go sa bonalego batho ba bantši ba kgongwa ka yona.