Kamoo o ka Lebeletšanago ka Gona le Boemo Lekokong la Batho Bao ba Fogo Lahla Dilo

“KA TLHAGO . . . ga go na selo se go thwego ke ditlakala.” Go ya ka makasine wa Time, yeo ke kgopolo ya setsebi se sengwe seo se hlomphegago modirong wa go tsošološa dilo. Se be se bolela ka tsela e makatšago yeo ka yona dilo tše di hwilego goba tšeo di lahlilwego go tšwa lehlakoreng le lengwe la tshepedišo ya go ikhola ga diphedi ka tše dingwe ka mehla di dirišetšwago go hola mahlakore a mangwe. Go begilwe gore setsebi se se nagana gore “batho ba ka ekiša ditsela tša tlhago tša go fediša ditlakala, eupša se se tla nyaka mekgwa e mefsa ya thekinolotši gotee le phetogo e kgolo boemong bja kgopolo.”

Mohlomongwe ba bantši ba rena re ka no se kgone go dira mo gontši go tšweletšeng mekgwa e mengwe e mefsa ya thekinolotši. Eupša boemo bja rena bja kgopolo ke selo seo re ka kgonago go se laola! Le gona, go ba le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo  ka melao e itšego ya motheo ya boitshwaro bjo bobotse go tla re thuša go lebeletšana gakaone le mathata a go phela lekokong la batho bao ba fogo lahla dilo.

Phema go ba yo a Senyago Dilo

Motho yo mongwe le yo mongwe wa bohlano lefaseng o robala ka tlala. Go tseba se go swanetše go gatelela ka go rena go nyakega ga go leboga go ba le dijo le go phema go di senya. Banyalani bao ba boetšego Yuropa ka morago ga nywaga e 28 ya go šoma e le baromiwa Afrika ba boletše gore e nngwe ya ditlhohlo tša bona tše dikgolo go tlwaelaneng le naga ya gabo bona lefsa e be e le go lebeletšana le “tsela yeo batho ba senyago dijo ka go di lahla.”

Batswadi ba bohlale ba ruta bana ba bona go itsholela dijo tše di ba lekanego. Go dira bjalo go fokotša ditlakala le go senya. Go kaone go sola ganyenyane mathomong pele o ka kgopela sesola se sengwe. Ke therešo gore batswadi ba swanetše go bea mohlala. Jesu o beile mohlala bakeng sa rena ka moka ka go bontšha tebogo e tšwago pelong ya go leboga ditokišetšo tša Modimo tša nama le tša moya. Beibele e bontšha gore Jesu o ile a ba šedi tabeng ya go phema go senya dijo—gaešita le ge di be di tšweleditšwe ka bontši ka mohlolo!—Johane 6:11-13.

Molao wa motheo wa go phema go senya o ka dirišwa gape le tabeng ya diaparo, thoto le metšhene. Go boloka dilo tše di le boemong bjo bobotse le go di diriša ge feela go sa dutše go kgonega, go bontšha gore re leboga dilo tšeo re nago le tšona. Ga se ra swanela go hlalefetšwa ke lefase la tša papatšo leo le lekago go re dira gore re ikwe re sa kgotsofatšwe ke seo re nago le sona ka go holofetša go re nea selo se itšego se segolo, se sekaone, sa kapejana le se se tiilego. Ke therešo gore re ka ba re e-na le tshwanelo  e tletšego ya go reka dilo tše difsa legatong la tšeo di sa dutšego di le boemong bja go ka dirišwa. Eupša pele re dira bjalo, mo gongwe go ka nyakega gore re hlahlobe boemo bja rena bja kgopolo le maikemišetšo.

Phema Megabaru

Ge ba dutše ba sepela lešokeng tseleng ya bona ya go ya Nageng ya Kholofetšo, ba-Isiraele ba ile ba newa dijo ka sebopego sa manna. Go ya ka pego ya Beibele, manna a be a newa ka bontši bjo bo lekanego. Lega go le bjalo, ba-Isiraele ba ile ba lemošwa gore ba se be le megabaru; ba be ba swanetše go tšea ao a lekanego bakeng sa nako yeo. Bao ba ilego ba se kwe ba ile ba lemoga gore megabaru ga e hole, ka gobane manna ao a bego a šala a be a e-ba le diboko gomme a thoma go nkga. (Ekisodo 16:16-20) Go molaleng gore Beibele e sola megabaru leboelela ka go tia.—Ba-Efeso 5:3.

Ga se Beibele e nnoši e bolelago taba ye. Ka mohlala, Seneca e lego radifilosofi wa Roma wa lekgolong la pele la nywaga le mongwadi wa ditiragatšo, o ile a lemoga gore motho yo a nago le megabaru le ka mohla ga a kgotsofale. O boletše gore: “Tlhago ka moka e ka se kgone go kgotsofatša megabaru.” Erich Fromm e lego radifilosofi wa lekgolong la bo-20 la ngwaga, o ile a fihlelela phetho e swanago ka gore: “Go leka go kgotsofatša megabaru go swana le go leka go tlatša kgamelo e nago le lešoba yeo e lapišago motho maitekong ao a sa felego a go kgotsofatša senyakwa ka ntle le go fihlelela kgotsofalo.” Go feta go phema megabaru le go senya, go na le megato e swanetšego yeo ba bantši ba kgethilego go e gata.

Ithute go Abelana le ba Bangwe

Pele o lahla dilo tšeo di sa dutšego di le boemong bjo bobotse, nagana ka motho yo a ka thabelago go ba le tšona. Ka mohlala, ge bana ba thoma go pataganwa ke diaparo tša bona, na bana ba bangwe ba ka tšwela pele ba di diriša bjalo ka mahlagaletšwa? Na o ka dira se se swanago ka dilo tše dingwe tše o nago le tšona tšeo e sa dutšego e le tša mohola eupša o se sa hlwa o di diriša kudu go swana le pele? Abelana lethabo leo o le hweditšego selong seo ka go se fetišetša go ba bangwe. Mongwadi wa mo-Amerika yo e bilego e le rametlae Mark Twain o kile a ngwala gore: “Gore o hwetše mohola o tletšego wa lethabo o swanetše go ba le motho yo o le abelanago le yena.” Mohlomongwe o lemogile gore lethabo leo le abelanwago ke lethabo leo le oketšwago gabedi. Ka ntle le moo, ka go abelana le ba bangwe ka tsela ye, o thuša go lwantšha mafelelo ao a sa kgahlišego a kgopolo ya go fo lahla dilo.

Go abelana le ba bangwe ke bokwala bjoo Beibele e bo kgothaletšago kudu. (Luka 3:11; Ba-Roma 12:13; 2 Ba-Korinthe 8:14, 15; 1 Timotheo 6:18) Ge e le gabotse, lefase e be e tla ba le lekaone gakaakang ge nkabe bohle bao ba lego go lona ba be ba ikemišeditše go abelana le ba bangwe!

E-ba yo a Kgotsofalelago Dinyakwa

Motho yo a kgotsofetšego ke motho yo a thabilego. Ye ke therešo e sa ganetšwego. Seema sa Segerika se re: “Ga go seo se tlago go kgotsofatša motho yo a sa kgotsofatšwego ke dilo tše dinyenyane.” Le gona, polelwana ya Sejapane e re: “Motho yo a sa kgotsofalego o a diila.” Le gona, Beibele e reta kudu taba ya go ba le kgotsofalo. Re bala gore: “Xomme borapedi ké leruô le lexolo xe bo na le xo kxôlwa ke tše O naxô le tšôna. Xobane mola rè e-tla lefaseng, xa ra ka ra tla le selô; le xo tloxa re ka se kxône xo tloxa le selô. Ké xôna, xe re na le dijô le diaparô, a re kxolweng ke tšôna.”—1 Timotheo 6:6-8; Ba-Filipi 4:11.

Ke therešo gore go kgotsofalela seo re nago le sona go ka nyaka “phetogo e kgolo boemong bja kgopolo.” Mosadi yo mofsa yo a bitšwago Susanne morago bjale o ile a lemoga gore o be a swanetše go dira phetogo e bjalo. O itše: “Ke feditše le monagano wa-ka gore ka ge ke sa kgone go hwetša dilo ka moka tšeo ke di kganyogago, gona ke swanetše go ithuta go kganyoga tšeo ke šetšego ke e-na le tšona. Ga bjale ke thabile e bile ke kgotsofetše.”

Ka kgonthe kgotsofalo e lebiša lethabong. Moprofesara Argir Hadjihristev yo e lego setsebi sa mo-Bulgaria tabeng ya go tšofala, o re: “Sa pele, bobe bjo bogolo ke go se kgotsofalele ga motho bonyenyane bjo a nago le bjona.” Ge a bolela ka mehola ya tša maphelo e tlišwago ke go ba yo a kgotsofetšego, o oketša ka gore: “Motho yo a sa lekego go phela gakaone go phala moagišani wa gagwe, yo ka mehla a sa lekego go hwetša se le sela, ga a phele ka go phenkgišana le ba bangwe gomme ka go rialo ga a na kgateletšego. Gomme seo ke se se holago bakeng sa megalatšhika.”

Ee, lekoko la batho bao ba fogo lahla dilo le ka mohla le ka se ke la tliša lethabo la kgonthe. Go bjalo le ka kgopolo ya go fo lahla dilo! Go bonagala gore batho ba bantši kudu ba thoma go kwešiša se. Na go bjalo ka wena?

[Seswantšho go letlakala 9]

Bana ba swanetše go ithuta tsela ya go phema go senya dijo

[Seswantšho go letlakala 9]

Jesu o beile mohlala o mobotse tabeng ya go phema go senya

[Seswantšho go letlakala 10]

Ke ka baka la’ng o sa nee ba bangwe dilo tšeo o se sa di dirišago go e na le go di lahla?