O Ka Utolla Bokgabo Tlhagong

GE RE itshepelela nageng, bontši bja rena re lemoga botse bja tlhago. E ka ba sehlopheng sa matšoba, nonyaneng ya mebala-bala, sehlareng se sebotse goba ponagalong e kgahlišago kudu. Batho ba bantši ba lebelela botse bjo bo bjalo e le bjo bo dirilwego ke Mmopi goba Morulaganyi yo Mogolo.

Mo gongwe o ka nagana gore ke feela bo-rathutamahlale bao ba ka utollago bokgabo bjo bo raraganego tlhagong. Lega go le bjalo, ga go nyakege gore o be le sedirišwa se se raraganego sa tša thutamahlale bakeng sa go lemoga bokgabo bja tlhago. Sohle seo o se nyakago ke go ba šedi kudu, kakanyo-kgopolo e nyenyane le go lemoga botse gotee le sebopego sa dilo. Go ka ba gwa nyakega gore o lebeledišiše dilo tše di tlwaelegilego tšeo mohlomongwe o ka bago o ile wa di tšea ganyenyane.

E nngwe ya dilo tša bokgabo bjo bonolo kudu ke selo sa sebopego sa go tatagana. Se ka bonwa dilong tše di tlwaelegilego tše di dirilwego ke motho tše bjalo ka thapo e tataganego goba corkscrew (tšhipi e tataganego yeo e dirišwago go ntšha diporopo mapotlelong). Lega go le bjalo, o ka hwetša dibopego tše di kgahlišago kudu tša go tatagana dikgapetleng tša lewatle goba dikhouning tša mophaene. Le gona, ge o lebelela ka kelohloko bogareng bja sonopolomo, le mo gape o bona sebopego sa go tatagana. Dibopego tše di sa bonagalego kudu tša go tatagana gape di kgabiša bogare bja rosa le bobi bja segokgo.

Lebeledišiša bobi bja segokgo. Segokgo se thoma ka go hlama ditlhale tša motheo tša bobi bja sona, tšeo ka tsela e itšego di swanago le dipoko tša leotwana. Ke moka se thoma bogareng go logaganya ditlhale tše ka tlhale e kgomarelago ya silika. Segokgo se logaganya ditlhale ka tsela ya ntikodiko go fihlela ge se fetša go logaganya bobi. Didiko tše tša tlhale tšeo di dulago di oketšega di dira sebopego se se tataganego.

Selo se sengwe seo se kgahlišago kudu tlhagong ke mebala ya marothorotho. Mebala ya marothorotho e ka hwetšwa mafelong ao a sa tlwaelegago kudu—mafofeng a nonyana, maphegong a serurubele goba gaešita le magaping a hlapi. Bo-rathutamahlale ba bolela gore mebala ye ya marothorotho e ka thuša tabeng ya go thoma go goketša molekane, go gakantšha mohlasedi goba go thibela tlhokomelo e sa nyakegego. Mohlomongwe phikoko ke yona mohlala wo o nago le mebala e mentši ya marothorotho gomme tsela ya yona ya go goketša molekane ke e nngwe ya dilo tše di kgahlišago kudu tša tlhago. Alexander yo Mogolo o be a kgahlišitšwe kudu ke botse bja phikoko mo e lego gore o ile a phegelela gore nonyana yeo e šireletšwe gohle tikologong ya gagwe.

Dibopego tša ntikodiko le tša nkgokolo le tšona ke tšeo di tlwaelegilego. Ntikodiko ya gauta ya letšatši leo le sobelago goba kgwedi e tletšego ya mmala wa silifera di dula e le tšeo di re kgahlišago. Matšoba a mantši a legoro la daisy a na le ponagalo e swanago le ya letšatši, ka mmala o serolwana bogareng le dipoubala tša mebala-bala e phadimago. “Bogare” bja gauta bja matšoba a thuntšego bo tšweletša bolopi bjo bontši bjo bo gogelago dirurubele mo go nyakilego go swana le kamoo lebopo la lewatle leo le nago le mmala wa gauta le gogago kgahlego ya baeti.

Ka ge ntikodiko e le sebopego se se dirišwago kudu go tša kgwebo bakeng sa go phuthela, dienywa le digwere gantši di tšwelela ka dibopego tša ntikodiko tša bogolo bjo bo sa lekanego le mebala. Mebala ya tšona e kgahlišago e gogela dinonyana tšeo di phatlalatšago dipeu bakeng sa go thabela sejo se latswegago.

Go ba gona, dibopego tša go tatagana, mebala ya marothorotho, dibopego tša nkgokolo le tša ntikodiko, ke feela mehlala e sego kae ya dibopego tše dintši tšeo di hwetšwago tlhagong. Gaešita le ge tše dingwe di e-na le morero o kgethegilego, tše dingwe di dira e le feela tša go kgabiša goba go gakantšha. Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, di lebelele gomme o di thabele.

 [Seswantšho se se tletšego letlakala go letlakala 23]