Go Lemoga Malwetši ao a Lego Kotsi a Boroko

KA NAKO e nngwe ditšhupo tša motho di ka no bontšha gore o na le bolwetši bjo kotsi bja boroko. Go hlobaela o šoro mo go tšeago nako e fetago lebaka la kgwedi, gantši go tswalanywa le mathata a mantši a magolo, go akaretša le kgateletšego. Gape go hlobaela o šoro e ka ba sešupo sa bolwetši bjo kotsi bja mmele.

Go Thibana ge o Robetše

Mario o ile a ba le bothata bja go swarwa ke boroko ka mo go feteletšego mosegare. Ge a be a otlela koloi ya lapa, mosadi wa gagwe o be a swanelwa ke go dula a mmeile leihlo ka ge a be a fela a e-ba le go se ikwe ka lebakanyana, moo ka morago a bego a sa gopole seo se diregilego. O be a gonela godimo le ka tsela e sa tlwaelegago bošegong bjo  bongwe le bjo bongwe gomme dinakong tše dingwe o be a phafošwa ke go tširoga ka matla, e bile a goga moya ka thata. *

Mario o be a e-na le ditšhupo tše di tlwaelegilego tša go thibana ge a robetše. Go thibana ge e le gabotse go bolela “go felelwa ke moya.” Nako yeo motho a e fetšago a thibane ge a robetše e ka ba metsotswana e lesome go ya go metsotso e mebedi goba e meraro. Gantši motho yo a nago le bothata bjo o pshikologa malaong a goga moya ka thata gomme a swarwe ke boroko gape, o thibana ka makga a makgolo-kgolo bošegong bjo bongwe le bjo bongwe. Go na le mehuta e meraro ya go thibana.

Go thibana bošego mo go sepedišanago le tshepedišo ya dikwi go direga ge karolo ya bjoko yeo e laolago go hema e sa ntšhe taelo ya gore motho a heme ka mehla. Ka baka la go thibana moo go šitišago boroko, ge e le gabotse tsela ya moya e a tswalelega, ya palediša motho go hema. Go thibana ge motho a robetše mo go tswakanego go bakwa ke go tswakana ga mehuta ye e mebedi gomme go tlwaelegile kudu. Motho yoo a nago le mohuta le ge e le ofe wa go thibana ge a robetše a ka feleletša a le boemong bjo bo nyakilego bo swana le bja motho yo a lalago a sa robala bošego ka moka, bošegong bjo bongwe le bjo bongwe!

Bao ba nago le bothata bja go thibana ge ba robetše ba ka phela maphelo a kotsi, ka gobane ba ka swarwa ke boroko ge ba le mošomong goba ge ba le gare ba otlela dikoloi tša bona. Ba ka tlaišwa ke kgatelelo ya madi a magolo, go ruruga ga pelo le dikotsi tše di oketšegilego tša go swarwa ke bolwetši bja go hwa lehlakore goba bolwetši bja pelo. Dr. William Dement wa Yunibesithi ya Stanford o akanyetša gore ngwaga le ngwaga ma-Amerika a 38 000 a bolawa ke bolwetši bja megalatšhika ya pelo le madi bjoo bo bakwago ke go thibana ge ba robetše.

Gaešita le ge go thibana ga motho a robetše go tlwaelegile kudu go banna bao ba nonnego kudu ba nywaga ya ka godimo ga e 40, go ka tlaiša batho ba nywaga ka moka gaešita le bana ba banyenyane. Go na le dikalafo tše mmalwa—dikalafo ka moka di swanetše go dirwa ka tlase ga tlhokomelo ya setsebi sa tša kalafo ya boroko. Kalafo yeo e atlegago kudu yeo go yona go sa nyakegego go buiwa bakeng sa go alafa go thibana mo go šitišago boroko ke go dirišwa ga sedirišwa seo se dirago gore tsela ya moya e šome ka tsela e nepagetšego ka mehla. Bošego motho yo a babjago o apara sethiba-dinko gomme sedirišwa seo se laolago kgateletšego ya moya (seo se rulagantšwego ke ngaka go ya ka dinyakwa tša motho) se tšweletša moya o lekanego wo o nyakegago bakeng sa go thibela go thibana ge motho a robetše. Ge e ba se se sa lokiše boemo, go na le ditsela tše mmalwa tšeo di ka dirišwago tša go buiwa, go akaretša go diriša mahlasedi a laser goba maphoto a radio-frequency bakeng sa go tloša ditlhalenama tšeo di pitlaganego mogolong.

Go Hlaselwa Leboelela ke Boroko bjo bo Tseneletšego

Bolwetši bjo bongwe bja boroko bjoo bo nyakago tlhokomelo ya tša kalafo ke go hlaselwa leboelela ke boroko bjo bo tseneletšego—boemo bja megalatšhika bjo bo bakago go swarwa ke boroko bjo bo feteletšego mosegare. Ka mohlala, Buck o be a dula a otsela. O be a swarwa ke boroko go sa letelwa, gaešita le ge a be a le dibokeng tše bohlokwa. O ile a thoma go swara dinotlelo ka seatleng sa gagwe e le gore ge a thoma go otsela a phafošwe ke lešata leo le dirwago ke dinotlelo ge di wela fase. Ke moka o ile a swarwa ke cataplexy—boemo bjo bo dirago gore matolo a gagwe a fokole gomme a we neng le neng ge a be a thabile. Ka morago go ile gwa latela ditšhupo tša go se šišinyege ge  motho a robetše gotee le go fela a kgagarega pejana ga ge a ka swarwa ke boroko.

Go hlaselwa leboelela ke boroko bjo bo tseneletšego ka tlwaelo go hlasela batho ba nywaga ya magareng ga e 10 le e 30. Ka dinako tše dingwe, batho bao ba tlaišwago ke bolwetši bjo ba ba le seo se bitšwago go dira dilo ka go se ipone, moo ba ka bonagalago ba itshwere ka tsela e tlwaelegilego eupša ba sa gopole nako e telele yeo e fetilego. Seo se kwešago bohloko ka bolwetši bjo ke gore gantši bo tšea nywaga e mentši bo sa lemogwe, mola e le gore motho yo bo mo swerego o lebelelwa e le sebodu, yo a swarelago kgole goba e le yo a fapanego le ba bangwe. Ga bjale bo lebelelwa bo sa alafege, eupša ditšhupo tša bjona di ka alafša ka dihlare tša kalafo le go fetola tsela ya motho ya go phela—ka go atlega ka ditsela tše di sa swanego. *

Malwetši a Mangwe a Boroko

Malwetši a mangwe a mabedi, ao ka dinako tše dingwe a hlaselago motho o tee sammaletee, a kgoma ditho tša mmele ka go lebanya gomme a bakela motho go hlobaela o šoro. Bjo bongwe bja malwetši a ke go thothomela ga ditho tša mmele nako le nako, moo maoto gomme ka dinako tše dingwe le matsogo, di tširogago le go thothomela nakong ya ge motho a robetše. Ela hloko Michael. Diteko di bontšhitše gore go thothomela ga maoto kgafetša-kgafetša go be go mo tsoša ka makga a ka bago a 350 bošegong bjo bongwe le bjo bongwe!

Bolwetši bjo bongwe bjo bo fapanego ke go se kgosele ga maoto, * moo go thothomela ka gare-gare ga mešifa ya maoto le matolo go šušumetšago motho ka matla gore a šišinyege, ka go rialo gwa palediša motho yo a swerwego ke bolwetši bjo go robala. Gaešita le ge boemo bjo ka dinako tše dingwe bo tswalanywa le go se itšhidulle goba go se sepele gabotse ga madi, maemong a mangwe go bonagala bo tswalana le go diriša dino tšeo di nago le khafeine. Ka dinako tše dingwe go lemogilwe gore go diriša tagi go gakatša boemo bjo.

Bruxism ke bolwetši bjo bo hlaolwago ka go ja goba go lomantšha meno nakong ya ge motho a robetše. Ge e ba se se direga ka mehla, se ka fetša meno ka tsela e sa tlwaelegago le go opelwa ke mehlagare ka mo go feteletšego, gwa feleletša ka go hlobaela o šoro. Dikalafo di fapana go ya le ka bogolo bja bothata, go tloga go go buiwa ka ganong go ya go go apara sedirišwa seo se šireletšago meno bošego gore a se senyege.

Go hlahloba ganyenyane malwetši a mmalwa go a mantši ao a tswalanywago le boroko go bontšha gore go hlokomologa malwetši a go ka ba kotsi. Kalafo e ka ba e bonolo goba e raraganego, eupša gantši e a nyakega. Ge e ba wena goba motho yo o mo ratago a tlaišwa ke go hlobaela o šoro goba a bontšha ditšhupo tša bolwetši le ge e le bofe bjo šoro bja boroko, e ka ba gabohlale go hwetša thušo ya ditsebi ka pela. Gaešita le ge kalafo e sa fedišetše mathata sa ruri, e ka fokotša ka mo go lemogegago dikotsi tšeo di akaretšwago gomme ya dira gore bohle ba kgone go kgotlelela boemo gabonolo. Ke moka, nakong e tlago ge dikholofetšo tša Beibele di phethega, ‘ga go modudi yo a tla bolelago gore o a babja.’ Malwetši ka moka a tla be a tlošitšwe ka mo go feletšego ge Modimo a dira ‘dilo tšohle tše mphsa.’—Jesaya 33:24; Kutollo 21:3-5.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 28]

Go alafa malwetši a boroko go swanetše go dirwa ka tlase ga tlhokomelo ya ngaka

[Seswantšho go letlakala 28]

Go gona e ka ba sešupo sa bolwetši bja go thibana ge motho a robetše

[Seswantšho go letlakala 29]

Gantši go hlaselwa leboelela ke boroko bjo bo tseneletšego go lebelelwa ka tsela e fošagetšego e le bobodu

[Seswantšho go letlakala 30]

Didirišwa tšeo di laolago kgateletšo ya moya wo o fetago tseleng ya moya di ka thuša go fokotša go thibana ge motho a robetše