Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Nona ka mo go Feteletšego—Tharollo ke Efe?

Go Nona ka mo go Feteletšego—Tharollo ke Efe?

Go Nona ka mo go Feteletšego—Tharollo ke Efe?

PHAFOGA! e ile ya boledišana le Diane, setsebi sa dijo gomme ya boledišana gape le Ellen yo e lego mooki yo a nago le mangwalo, bao ba ilego ba šoma kudu ka balwetši ba nago le boima bja go feta tekano le ba nonnego ka mo go feteletšego. Bobedi bja bona ba ile ba dumelelana gore dijo tše itšego tšeo di se nago di-carbohydrate gomme di e-na le diprotheine tše dintši (dinama) di ka thuša go fokotša mmele. Lega go le bjalo, ba bolela gore mafelelong se se ka ba kotsi. * Taba ye e kgonthišetšwa ke tšhate ya tša kalafo yeo e bitšwago Maintaining a Healthy Weight. E re: “Go ja dijo tšeo di nago le di-carbohydrate tše dinyenyane go ka ba kotsi, kudu-kudu ge e ba di jewa ntle le tlhokomelo ya tša kalafo.” E tšwela pele ka gore: “Di diretšwe go fokotša boima bja mmele ka pela ka go baka di-ketone tše dintši (setšweletšwa sa ge go šiilwa makhura).” Ge e ba o nyaka go ja dijo tšeo di se nago di-carbohydrate tše dintši, kgonthišetša gore o bone ngaka pele.

Ge e ba o ikemišeditše go fokotša boima bja mmele, o se ke wa itlhoboga. Dr. Walter C. Willett o re: “Boima bja mmele bo a laolega e bile ga go bolele gore o swanetše o itima dijo goba go ba le thulaganyo yeo e sa kgahlišego ya go ja mohuta o itšego wa dijo ka mehla. Ka go dira sohle seo motho a ka se kgonago le ka go diriša bohlale, batho ba bantši ba ka kgona go laola boima bja bona bja mmele ka katlego lebaka le letelele ba e-ja ka tsela e kgahlišago le e leka-lekanego gomme ba itšhidulla mo e ka bago letšatši le lengwe le le lengwe. Go ba le bophelo bjo botelele bjo bobotse go tloga go nyaka boiteko.” *—Mongwalo o sekamego ke wa rena.

Go Itšhidulla go Bohlokwa Gakaaka’ng?

Dr. Willett o re: “Ge go se balwe taba ya go phema go kgoga, go itšhidulla ke selo se tee se sekaone kudu seo o ka se dirago bakeng sa gore o phele gabotse mmeleng goba o dule o phetše gabotse mmeleng gomme o pheme malwetši a kotsi.” Motho o swanetše go itšhidulla gakae? Go itšhidulla go ka hola ka tsela efe?

Ditsebi tše dingwe di kgothaletša gore motho a itšhidulle letšatši le letšatši, gaešita le ge e ka ba ka metsotso e 30 feela, seo se ka hola kudu. Eupša go šišinywa gore gaešita le go itšhidulla gararo mo bekeng go ka thuša motho go phema malwetši a šoro nakong e tlago. Go itšhidulla go fiša di-kilojoule, gomme potšišo e bohlokwa bakeng sa motho yo mongwe le yo mongwe yo a lekago go fokotša boima bja mmele e swanetše go ba e rego, Na letšatši le letšatši ke fiša di-kilojoule tše dintši go feta tšeo ke di jago? Ge e ba o e-ja di-kilojoule tše dintši go feta tšeo o di fišago, gona ruri o tlo nona. Ka gona, sepela ka maoto goba o ragele paesekela go e na le gore o sepele ka koloi. Sepela ka manamelo go e na le gore o sepele ka lift. Itšhidulle! Fiša di-kilojoule!

Dr. Willett o hlalosa gore: “Go batho ba bantši go sepela ka maoto ke tsela e kaone kudu ya go itšhidulla go feta mehuta e mengwe ya go itšhidulla ka gobane ga go nyake ditlabakelo le ge e le dife tše di kgethegilego, go sepela go ka dirwa nakong e nngwe le e nngwe le lefelong le lengwe le le lengwe e bile go šireletšegile kudu.” Go ba gona, keletšo ya gagwe e mabapi le go sepela ka go phakiša, e sego go fo itshepelela ka go iketla. O kgothaletša gore motho a itšhidulle metsotso e 30 letšatši le lengwe le le lengwe ge e ba go kgonega.

Na go Buiwa ke Tharollo e Kaone Kudu?

Batho ba bangwe bao ba nonnego ka mo go feteletšego ka tsela ya go šiiša ba ile ba diriša keletšo ya ditsebi tša tša go nona ka mo go feteletšego tšeo di kgothaletšago gore motho a tsene megatong e fapa-fapanego ya go buiwa e le ge a leka go fokotša boima bja mmele le go thibela gore a se ke a nona nakong e tlago. Ke bomang bao ba ka swanelegago bakeng sa go rarolla bothata bja go nona ka go buiwa? Bangwadi ba puku ya Mayo Clinic on Healthy Weight ba nea tšhišinyo e latelago: “Ngaka ya gago e ka go kgothaletša gore o buiwe ge e ba boima bja mmele wa gago bo wela legorong la palo ya ka godimo ga 40, e lego seo se bontšhago gore o nonne ka tsela ya go šiiša.” (Bona tšhate go letlakala 13.) Mayo Clinic Health Letter e šišinya gore: “Gantši go buiwa go kgothaletšwa feela bakeng sa batho ba nywageng ya magareng ga e 18 le e 65 bao boima bja bona bja mmele bo welago legorong la ka godimo ga palo ya 40, bao go nona ga bona ka mo go feteletšego go ba bakelago mathata a kotsi a tša kalafo.”—Mongwalo o sekamego ke wa rena.

Megato ye e mengwe ya go buiwa ke efe? Ke ya go fokotša lela le lenyenyane le le tsenago mogodung (small-bowel bypass), go arolwa ga mogodu (gastric partitioning), go lokišwa ga mogodu (gastroplasty) le go fokotšwa ga mogodu (gastric bypass). Mogato wo wa go bua wa go fokotšwa ga mogodu o akaretša go roka karolo e nngwe ya mogodu gomme gwa tlogelwa karolwana ya mokotlana woo o swarago seripa-gare sa dijo tša boima bja digrama tše ka bago tše 14. Ke moka lela le lenyenyane le a segwa gomme la rokelelwa mokotlaneng wo. Ka gona, bogolo bja mogodu bo a fokotšega gotee le lela.

Bjale go thwe’ng ka batho bao ba fokoditšego boima bjo bo feteletšego bja mmele? Na seo se be se swanela boiteko bjo ba bo dirilego?

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 2 Dikotsi tše di akaretša go ba le iron e ntši mading, bothata bja dipshio le go bipelwa.

^ ser. 3 Bakriste bao ba ineetšego bao ba nyakago go diriša maphelo a bona ka tsela e amogelegago tirelong e kgethwa ya Modimo, ba na le mabaka a mantši a go fokotša boima bja mmele gomme ba phele gabotse mmeleng—go e na le gore ba hwe ka pela, ba ka hlankela Modimo ka nywaga e mentši e nago le mohola.—Ba-Roma 12:1.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 15]

Tšhate e Šišintšwego ya go ja Gabotse

Malekere Malekere ao a nago le swikiri e ntši

goba ao a tswakilwego le dikhemikhale (ka

sewelo; e-ja ao a nago le di-kilojoule tše

315 ka letšatši)

Makhura Makhura a mohlware, ditokomane, makhura a

canola, di-avocado (disola tše 3-5 ka letšatši;

sesola se tee ke lehwana le tee la teye la makhura

goba mahwana a mabedi a magolo a ditokomane)

Diprotheine le Dilo tšeo di Dirilwego ka Mafsi Dinawa,

hlapi, nama e se nago makhura, mae, dilo tše di

dirilwego ka mafsi tšeo di se nago makhura a mantši,

tšhese (disola tše 3-7 ka letšatši; sesola se se tee

ke digrama tše 85 tša nama e apeilwego goba hlapi e

apeilwego)

Di-carbohydrate Kudu-kudu dithoro—pasta, borotho, reisi,

di-cereal (disola tše 4-8 ka letšatši; sesola se tee ke

selai sa borotho)

Dienywa le Merogo Dienywa le merogo ka go fapa-fapana ga tšona (e-ja ka mo o ratago ka gona, bonyenyane mehuta e meraro ya dienywa le mehuta e meraro ya merogo)

Phafoga! ga e kgothaletše mokgwa le ge e le ofe wa go ja le wa go laola boima bja mmele. E fo tsebiša babadi ba yona ka megato e mengwe e lego gona yeo ba ka e kgethago. Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go boledišana le ngaka ya gagwe pele a ka diriša lenaneo le ge e le lefe la go itšhidulla goba la mokgwa wa go ja.

[Mothopo]

e dirilwe ke Kliniki ya Mayo

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 16, 17]

Ba bangwe ba lekile go diriša ditšhišinyo tše di latelago bakeng sa go fokotša boima bja mmele:

1. Hlokomela di-kilojoule tšeo di lego dijong tša gago goba dinong. Ela hloko: Dino e ka ba mothopo o mogolo wa di-kilojoule, kudu-kudu matute a dienywa ao a tšhetšwego swikiri. Bjala le bjona bo na le di-kilojoule tše dintši. Le gona, ela hloko dinwa-maphodi tšeo di tšwelelago dipapatšong kudu. Lebelela gore setlankana se bontšha gore seno se na le di-kilojoule tše kaakang. O ka no makatšwa ke seo o tlago go se bona.

2. Phema teko. Ge e ba ditšhipisi, ditšhokolete goba dikokisi di dula di le gona, ga go pelaelo gore o tlo di ja! Bokaone o je dilo tšeo di nago le di-kilojoule tše dinyenyane tše bjalo ka diapola, dikherote, di-wafer tše di dirilwego ka bupi bja dithoro.

3. E-ja setlatša-mpa goba selo seo se tsošago kganyogo ya dijo pele o ka ja dijo tša kgonthe. Di tla fokotša tlala gomme di ka go dira gore o je ganyenyane.

4. O se ke wa ja selo se sengwe le se sengwe seo o se newago. Kgetha seo o se jago. Selo le ge e le sefe seo o tsebago gore se tla go nea di-kilojoule tše dintši o se ke wa se ja.

5. O se ke wa phaka. Ke ka baka la’ng o phaka: Thabela dijo tša gago ka go lekola dijo tšeo o di jago—mebala ya tšona, monko le ka moo di tswakilwego ka gona. Theetša ge mmele wa gago o go botša gore, “Ke khoše. Ga ke sa nyaka tše dingwe gape.”

6. Kgaotša go ja pele o khora.

7. Dinageng tše dingwe mabenkele a go jela a tumile gampe ka mokgwa wa go sola dijo tše dintši ka mo go feteletšego. E-ja feela seripa-gare sa dijo tša gago goba o di arolelane le motho yo mongwe.

8. Ga go bohlokwa gore o feleletše dijo ka dihlatswapelo. Se sekaone ke gore o feleletše ka go ja seenywa goba sejo se sengwe seo se se nago di-kilojoule tše dintši.

9. Batšweletši ba dijo ba nyaka gore o je kudu. Morero wa bona ke go dira tšhelete e ntši. Ba tla leka go go kgotla mo o fokolago gona. O se ke wa forwa ke dipapatšo tša bona tše di dirilwego ka bohlale le diswantšho tše botsana. O ka kgona go gana!

[Mothopo]

Lelokelelo le hlamilwe go tšwa pukung ya Eat, Drink, and Be Healthy, yeo e ngwadilwego ke Dr. Walter C. Willett.

[Diswantšho go letlakala 16, 17]

Go Itšhidulla!