Na re Felelwa ke Meetse?

BAPALA

Na re Felelwa ke Meetse?

Go ya ka polelwana ya se-Uzbek, “ge e ba o felelwa ke meetse, o felelwa ke bophelo.” Ditsebi tše dingwe di ka bolela gore mantšu ao a bonagala e le a boporofeta e sego seema. Ngwaga le ngwaga go hwa batho ba ka bago dimilione tše pedi ka baka la tshepedišo e mpe ya ditšhila gotee le meetse a šilafetšego gomme 90 lekgolong ya bona ke bana.

O HWETŠA meetse bjang? Na o fo bulela pompi ke moka meetse a tšwa? Goba, bjalo ka ge go tlwaelegile dinageng tše dingwe, na o swanetše go sepela sebaka se setelele, o eme mothalading gomme o boele gae o rwele kgamelo e boima yeo e tletšego seela se se bohlokwa? Na go go tšea diiri tše mmalwa letšatši le letšatši go hwetša meetse a lekanego feela bakeng sa go hlatswa le go apea? Dinageng tše dintši, meetse a hlokega ka mokgwa woo gomme go thata go a hwetša! Pukung ya gagwe ya Water Wars—Drought, Flood, Folly, and the Politics of Thirst, Diane Raines Ward o bolela gore 40 lekgolong ya badudi ba lefase ba “hwetša meetse a bona didibeng, dinokeng, matamong goba matangwaneng ao a lego ka ntle ga magae a bona.” Dinageng tše dingwe, basadi ba fetša diiri tše ka bago tše tshela ba gela malapa a bona meetse, ba a rwele ka dikgamelo tše dikgolo tšeo di ka imelago boima bjo fetago dikhilograma tše 20 ge di tletše.

Taba ke gore batho ba fetago tee-tharong ya baagi ba lefase ba kgomilwe o šoro ke bothata bja meetse le bja tshepedišo ya ditšhila. Bothata bjo ke bjo bogolo kudu mo Afrika, moo batho ba 6 go ba 10 ba se nago le dintlwana tša boithomelo tša maleba—e lego seo, go ya ka pego ya Mokgatlo wa Lefase wa tša Maphelo, se tlaleletšago go “fetišweng ga dipaketheria, ditwatši gotee le diphela-ka-dingwe tšeo di hwetšwago mantleng a batho ao a . . . šilafatšago methopo ya meetse, mmu le dijo.” Pego ye e bolela gore tšhilafatšo e bjalo “ke sebaki se segolo sa letšhollo, e lego bolwetši bja bobedi bja malwetši a magolo ao a bolayago bana dinageng tše di hlabologago, gomme e lebiša malwetšing a mangwe a magolo a bjalo ka kholera, bolwetši bja mohlapologo o mokhwibidu (schistosomiasis) le bolwetši bjo bo fetelago bja mahlo (trachoma).”

Meetse a be a dutše a bitšwa seela sa gauta le oli ya lekgolong la bo-21 la nywaga. Lega go le bjalo, batho ba senya seela se se bohlokwa go fihla bokgoleng bja gore dinoka tša bona tše dikgolo di hloke meetse ao di ka a tšhelago ka lewatleng. Ka ge go nošetša le go moyafala ga meetse go dutše go tšwela pele, dinoka tšeo di tsebegago di a pšha, go akaretša le Noka ya Colorado yeo e lego ka bodikela bja United States, Noka ya Yangtze yeo e lego China, Noka ya Indus yeo e lego Pakistan, Noka ya Ganges yeo e lego India gotee le Noka ya Nile yeo e lego Egipita. Ke’ng seo se dirilwego go kaonefatša bothata? Tharollo ya mafelelo ke eng?

[Box/Picture on page 11]

MEETSE A A FELA

▪ “Lewatle la Aral leo le lego Bogareng bja Asia e be e le letsha la bone la matsha a magolo mo lefaseng ka 1960. Ka 2007 le be le fokotšegile gomme le šetše feela ka 10 lekgolong ya bogolo bja lona bja mathomong.”—Scientific American.

▪ Matsha a mahlano a magolo a kua United States le Canada—Letsha la Erie, la Huron, la Michigan, la Ontario le la Superior—a fokotšega “ka lebelo le legolo kudu.”—The Globe and Mail.

▪ Lebakeng le lengwe, tšhilo ya reise ya kua Deniliquin ya Australia e be e kgona go ntšha reise e lekanego bakeng sa go fepa batho ba dimilione tše 20. Lega go le bjalo, gona bjale mašemo a reise a fokotšegile ka 98 lekgolong gomme tšhilo e tswaletšwe ka December 2007. Ka baka la’ng? Ka baka la “nywaga e tshela ya komelelo.”—The New York Times.

[Seswantšho]

Seketswana seo se tlogetšwego Lewatleng le le pšhelego la Aral

[Mothopo]

[Box/Maps on page 12]

‘GO PŠHA DINOKA LE DINOKANA’

“Letsha la Chad la mo Afrika, leo le bego le bonwa gabonolo ke baeta-sebaka-bakeng ge ba dikologa lefase, ga bjale ba thatafalelwa ke go le bona. Le dikologilwe ke [Cameroon,] Chad, Niger le Nigeria . . . , [gomme] letsha le le fokotšegile ka 95 lekgolong ga e sa le go tloga ka bo-1960. Go nyakega mo gogolo ga meetse a go nošetša lefelong leo go pšheša dinoka le dinokana tšeo letsha le le ithekgilego ka tšona gore le dule le le gona. Ka baka leo, go se go ye kae Letsha la Chad le ka hwelela gomme meloko e tlago ya se sa tseba mo le bego le le gona.”—Plan B 2.0—Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble, ka Lester R. Brown.

[Mebapa]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

■ Meetse

☒ Dimela

□ Naga

1963

NIGER

CHAD

Letsha la Chad

NIGERIA

CAMEROON

2007