Go Šireletša Lapa la Gago go Mpshikela

Boporofeteng bja gagwe bja mabapi le bofelo bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo, Jesu o boletše e sa le pele gore go tla “tšwelela malwetši dinageng tše dintši.” (Luka 21:11, The New Testament in Plain English) Mpshikela, goba mokgohlane, o ipontšhitše e le bjo bongwe bja malwetši a bjalo.

MPSHIKELA o bakwa ke twatši, e lego khemikhale yeo e ka bonwago feela ka microscope yeo e tsenago ka gare ga disele tše di phelago gomme ya dira gore tshepedišo ya tšona e tšweletše ditwatši tše oketšegilego. Twatši ya mpshikela, yeo e hlaselago tshepedišo ya go hema, e fetišwa go tšwa mothong yo mongwe go ya go yo mongwe kudu-kudu ka marothi a diela tša mmele ao a tšwago ge motho yo a fetetšwego ke bolwetši a ethimola, a gohlola, goba gaešita le ge a bolela. Leuba la wona le ba gona ge bolwetši bo fetela batho ba bantši karolong e kgolo ya naga.

Ditwatši ga di fetele batho feela eupša di fetela le diphoofolo gotee le dinonyana. Ditwatši tša mpshikela di arolwa ka magoro a A, B, goba C. Mohuta wa A ke sebaki se se tlwaelegilego sa mokgohlane. Mehuta ya ditwatši e hlopšha kudu go ya ka diproteine tše pedi tšeo di hwetšwago godimo ga twatši: hemagglutinin (H) le neuraminidase (N).

Dilo tšeo di tshwenyago kudu ka ditwatši tša mpshikela ke gore di ka ikatiša ka lebelo le legolo ka go ipheto-phetoša kudu, le gore mehuta ya ditwatši e ka kopana gomme ya tšweletša mohuta o mongwe. Ge e ba mohuta wa twatši e le wa moswana-noši, tshepedišo ya motho ya go lwantšha malwetši e ka palelwa ke go e lwantšha.

Mpshikela gantši o tlwaelegile dikgweding tša go tonya. Nyakišišo ya morago-bjale e bontšha gore ge go tonya letlalwana la twatši le fetoga gel e šireletšago yeo e dirago gore twatši e phele nako e telele ge e lebane le moya eupša e tološwa ke thempheretšha ya godimo ya tshepedišo ya motho ya mohemo, ya fetetša motho bolwetši. Moya wa go tonya ga o bake phetetšo ya ditwatši, eupša o ka tšweletša boemo bjo bo di thušago go phatlalala.

Ditsela tša Tšhireletšo

Ka go lemoga go nyakega ga go itokiša, mebušo e mentši e na le megato yeo e e rulagantšego. Eupša ke’ng seo o ka se dirago? A re hlahlobeng megato e meraro ya motheo ya tšhireletšo:

 Matlafatša mmele: Kgonthišetša gore lapa la gago le robala ka mo go lekanego le go ja dijo tšeo di tlago go thuša mmele gore o dule o loketše go itwela. O swanetše go ja tekanyo e lekanego ya dienywa le merogo, dithoro le diproteine tšeo di se nago makhura, tšeo di abago di-amino acid tšeo di nyakegago bakeng sa go matlafatša tshepedišo ya mmele ya go lwantšha malwetši.

Dira gore lefelo le se ke la ratwa ke ditwatši: Go fihla bokgoleng bjo bo kgonegago, boloka diraka le ditafola tša gago di hlwekile letšatši le letšatši. Hlatswa dipitša le dibjana nako le nako ka morago ga go dirišwa gomme o hlatswe le dikobo tša go robala ka mehla. Hlwekiša dilo tšeo batho ba di kgwathago: mekgoko ya mejako, megala le di-remote control. Ge e ba go kgonega dira gore ka ngwakong wa gago go dule go tsena moya.

E-ba le mekgwa e mebotse ya bohlweki: Hlapa diatla ka mehla ka sesepa le meetse goba ka selo se sengwe sa go hlapa diatla seo se nago le tagi. (Ge e ba go kgonega, dula o swere lepotlelwana la go ba le selo sa go hlapa diatla.) Leka go se diriše toulo e tee le batho ba bangwe bakeng sa go phumola diatla goba sefahlego, gaešita le ditho tša lapa.

 O se ke wa ikgwatha mahlo, nko goba molomo ka diatla tše o sego wa di hlapa. Ge e ba go kgonega, ge o gohlola goba o ethimola, ithibe molomo le nko ka pampiri ya go iphumola gomme o e lahle gatee-tee. Phema go diriša gotee le batho ba bangwe, didirišwa tšeo di ka fetišago ditwatši gabonolo, tše bjalo ka megala. Bana ba swanetše go tlwaetšwa mekgwa ye ka mo go tseneletšego. Mekgwa e bjalo e lokile ka dinako tšohle eupša kudu-kudu sehleng sa mpshikela.

Bontšha go Naganela ba Bangwe

Go a kgonega gore o thome go fetetša batho bolwetši letšatši ka morago ga ge o e-na le maswao a bolwetši go fihla matšatši a mahlano ka morago ga ge o fodile. Maswao a bolwetši a swana le mpshikela o tlwaelegilego eupša ke a tseneletšego. A akaretša letadi (gantši le legolo), go opša ke hlogo, go lapa ka mo go feteletšego, go gohlola o sa tshwe selo le go baba ke digoba. Maswao a go tšwa mamina kudu le letšhollo—bjalo ka go tlaba-tlabja ke dibete, go hlatša le letšhollo—a tlwaelegile kudu baneng go feta go batho ba bagolo. Ge e ba o e-na le maswao a bolwetši, dula ka gae gomme o pheme go fetetša ba bangwe.

Khutša ka mo go lekanego gomme o nwe diela tše dintši. Dihlare tša go thibela ditwatši di ka thuša ge feela di nwewa gatee-tee ka morago ga go thoma go ba le maswao a bolwetši. Aspirin (acetylsalicylic acid) ga se ya swanela go newa bana bao ba swerwego ke mpshikela. Tsoma thušo ya tša maphelo ka go akgofa ge e ba o bontšha maswao a swanago le a nyumonia, a bjalo ka mathata a go hema, bohloko sehubeng, goba go opša ke hlogo o šoro.

Go ba le mpshikela e ka ba tiragalo e boifišago. Go itokiša go ka go thuša go lebeletšana le wona gakaone. Eupša go oketša moo, o ka lebelela pele nakong yeo ka yona Beibele e holofetšago gore, “xo ka se bê le e a rexo: Ke a babya!”—Jesaya 33:24.

[Lepokisi go letlakala 11]

MOHUTA O MOŠORO WA MPSHIKELA

Mpshikela o utolotšwego la mathomo kua Mexico ka 2009 ke wa mohuta wa H1N1, wo o swanago le wa Kwatama ya 1918, woo o bolailego batho ba dimilione tše masome. Lega go le bjalo, gape o na le dilo tšeo di hwetšwago ka ditwatšing tšeo di fetelago dikolobe le dinonyana.

[Box/​Pictures on page 12, 13]

DITSELA TŠA GO ITŠHIRELETŠA LE GO ŠIRELETŠA BA BANGWE

1. Thiba molomo ge o gohlola

2. Hlapa diatla

3. Dira gore ka ngwakong wa gago go dule go tsena moya

4. Hlwekiša

5. Ge e ba o babja, leka go dula ka gae

6. Phema go kgwatha batho

[Box/​Picture on page 13]

GE GO E-BA LE BOEMO BJO BO AKGOFILEGO BJA TŠA MAPHELO

Sa pele, latela ditaelo tša balaodi ba tša maphelo. O se ke wa tlalelwa. Latela ka kelohloko ditšhišinyo tšeo go boletšwego ka tšona mo. Ge e ba go kgonega, phema go ba lešabeng la batho. Ge e ba o babja, sešira-sefahlego se se swanetšego se ka thuša. Hlapa diatla tša gago kgafetša-kgafetša. Dula o e-na le dijo tše sa bolego tšeo di ka tšeago dibeke tše pedi gotee le didirišwa tša tša maphelo le tša bohlweki tšeo o ka di dirišago ge o palelwa ke go ya lebenkeleng.

Ge o le mošomong, mafelong a borapedi, goba lefelong le ge e le lefe leo go lona go nago le batho ba bantši, latela ditšhišinyo tšeo di filwego. Le gona o leke go boloka lefelo leo o lego go lona le e-na le moya o lekanego.

[Seswantšho go letlakala 11]

Seswantšho se se godišitšwego sa twatši ya mpshikela wa H1N1

[Mothopo]

CDC/Cynthia Goldsmith