Ka 2012, e nngwe ya dikgorokgolo tša tsheko tša Jeremane e ile ya ahlola ka gore batho ba ka se tlogele semmušo kereke yeo e lego ya mmušo gomme ba tšwela pele e le ditho tša bodumedi bjoo. Makatholika ao a kgaoditšego semmušo go ya kerekeng, e bile a se sa hlwa a lefa lekgetho la kereke, eupša a tšwela pele ka tumelo ya ona a ka thibelwa go ja Selalelo, go ipobola, go hwetša maemo gaešita le go se bolokwe ke kereke.

Nyakišišo ya madumedi a lefase e utolotše gore batho bao ba ipolelago gore “ga ba na bodumedi,” gaešita le ge e se gore ke bailaModimo, ga bjale ke ba dibilione tše 1,1. Ba be ba le maemong a boraro ba latela Bokriste bjo bo nago le batho ba dibilione tše 2,2 le Bomoseleme bjo bo nago le ba dibilione tše 1,6. Bohindu bo be bo le maemong a bone, ka batho ba e ka bago ba bilione.

Borathutamahlale ba Japane ba bontšhitše gore go hwetša “theto go tsoša dikarolo tša bjoko tšeo di sepedišanago le ge motho a putswa,” gomme seo sa tsoša “maikwelo a lethabo.” Go bonagala seo se hweditšwego se tiiša kgopolo ya gore go reta ke tsela e botse ya go hlohleletša batho gore ba kaonefatše bophelong.

Go ya mafelelong a 2012, Bolivia e ile ya bala setšhaba. E le gore go hwetšwe palo e nepagetšego ya go balwa ga batho, batho ba Bolivia ba ile ba kgopelwa gore ba dule gae letšatšing la go balwa ga bona. Go tlaleletša moo, batho ba be ba thibetšwe go sepela ka dikoloi tša bona, mellwane e be tswaletšwe gomme batho ba be ba thibetšwe go nwa bjala.

Nyakišišong e nngwe, Mataliana a boletše gore ka kakaretšo, a bapala le bana ba ona ka metsotso e 15 ka letšatši. La Repubblica e re: “Ke motswadi o 1 go ba 5 yo a naganago gore go bapala go nea thuto.” Andrea Angiolino e lego setsebi sa go hlama dipapadi tša legoro la morabaraba (di-board game) o re ge go bapalwa, batswadi ba thuša bana ba bona go godiša tsela ya bona ya go nagana gotee le “bohlokwa bja go latela melao.”