Na o ile wa kgongwa ke bodumedi ge o sa le ngwana?

Ee. Mma o be a tsena kereke ya Roma Khatolika. Eupša ke itše ge ke bala ka dintwa tšeo go thwego ke tše kgethwa tša bodumedi, ka selekišwa ke kereke gomme ka se sa nyaka go kwa selo ka yona. Le gona ke ile ka bala ka madumedi ao e sego a Bokriste gomme ka bona gore le ona a fo swana. Ge ke na le nywaga e 14, ke be ke re go ata ga bomenetša bodumeding go hlatsela gore Modimo ga a gona. Ka gona ge ke be ke rutwa ka tlhagelelo sekolong, ke ile ka phetha ka gore bophelo bo bile gona ka tshepedišo ya tlhago.

Go tlile bjang gore o kgahlegele thutamahlale?

Ge ke be ke na le nywaga e šupa, ke ile ka fiwa maekrosekopo gomme e ile ya ba sebapadišwa sa ka sa mmamoratwa. Gare ga dilo tše dingwe ke be ke o diriša go hlahloba dikhunkhwane tše makatšago, tše bjalo ka dirurubele.

Ke eng seo se dirilego gore o nyake go tseba ka mathomo a bophelo?

Ge ke be ke na le nywaga e 22, ke ile ka kopana le mosadi yo mongwe wa rathutamahlale yo e bego e le Hlatse ya Jehofa. O be a dumela gore Modimo o hlodile bophelo. Seo se ile sa mmakatša kudu. Ke be ke nagana gore nka mo kgodiša gabonolo gore tumelo ya gagwe ke ya bošilo. Eupša ke ile ka makatšwa ke gore o be a nkaraba ka tsela yeo e bontšhago gore o tseba ditaba tša gagwe. Ke ile ka thoma go nyaka go tseba ka batho bao ba dumelago go Modimo.

Ka morago ga dikgwedi tše sego kae, ke ile ka kopana le Hlatse e nngwe yeo e bego e tseba ka tša kalafo. Ke ile ka dumela ge a be a nyaka go ntlhalosetša ditumelo tša gagwe, ka ge ke be ke nyaka go tseba lebaka leo batho ba dumelago go Modimo. Ke be ke nyaka go mo lemoša gore o forilwe.

Na o kgonne go mo kgodiša gore o forilwe?

Aowa, o mpaletše. Ke ile ka thoma go nyakišiša ka dithuto tšeo  di bolelago ka mathomo a bophelo. Se se mmakaditšego ke gore borathutamahlale ba bangwe ba tumilego ba re gaešita le sele, e raragane kudu moo go sa kgonegego gore re ka re e tšwa lefaseng le. Ba bangwe ba bona ba nagana gore disele tše bjalo di tšwa sebakabakeng. Go na le dingangišano tše dintši mabapi le mathomo a bophelo.

Na go na le moo di dumelelanago gona?

Se se makatšago ke gore borathutamahlale ba bantši ba dumela gore ka tsela e itšego tshepedišo ya tlhago e dirile gore bophelo bo tšwe dilong tše di sa phelego. Ke ile ka thoma go ipotšiša gore, ‘Ge e ba ba sa tsebe gore bophelo bo bile gona bjang ntle le gore bo tšwe go Mmopi, ba tseba bjang gore bo bile gona ka tsela yeo?’ Ke ile ka thoma go hlahloba seo Beibele e se bolelago ka mathomo a bophelo.

Ke diphetho dife tšeo o di dirilego ka dithuto tša Beibele?

Nako le nako ge ke be ke ithuta Beibele, ke be ke kgodišega ka mo go oketšegilego gore e bolela therešo. Ka mohlala, borathutamahlale ba sa tšwa go hwetša bohlatse bja gore legohle le na le mathomo. Eupša temana ya mathomo ya Beibele yeo e ngwadilwego nywaga e 3 500 e fetilego, e re: “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.” * Le gona ke lemogile gore ge Beibele e bolela ka thutamahlale, ga e ke e bolela maaka.

Na tsebo ya gago ka thutamahlale e dirile gore o thatafalelwe ke go dumela go Modimo?

Aowa. Ge ke be ke thoma go dumela go Modimo, ke be ke šetše ke na le nywaga e meraro ke ithutela thutamahlale yunibesithing. Go fihla le lehono le, ge ke ithuta se sengwe ka go hlangwa ga dilo tše di phelago, ke kgodišega ka mo go oketšegilego gore go na le Mmopi.

Na o ka re fa mohlala wa se?

Ee. Ke ithutile kamoo dihlare tša kalafo le ditwatši di kgomago diphedi ka gona. Selo seo se hlamilwego seo se mmakatšago ke tsela yeo bjoko bja rena bo šireleditšwego ka yona dilong tše kotsi le di paketherieng. Go na le legora leo le aroganyago madi a rena go disele tša rena tša bjoko.

Taba yeo e go makatša ka’ng?

Ka nywaga e fetago e lekgolo, banyakišiši ba lemogile gore dilo tšeo di tsenago mading di ya dikarolong ka moka tša mmele—ka ntle le bjokong le lerapong la mokokotlo. Seo se a mmakatša, ka ge go na le ditšhika tše dinyenyane tše dintši tšeo di kgokaganego tšeo di išago madi diseleng ka moka tša bjoko. Disele ka moka tša bjoko di a hlwekišwa, di a fepša gomme tša hwetša moya o hlwekilego o lego mading. Ka gona go tla bjang gore madi a rena a dule a arogane le disele tša rena tša bjoko? Seo se be se sa kwešišege ka nywaga e mentši.

Legora leo le šoma ka tsela efe?

Ditšhika tšeo o ka di bonago feela ka microscope ga di swane le diphaephe tša polasitiki tšeo di thibelago seo se lego ka gare go tšwa. Mahlakore a ditšhika tšeo a dirilwe ka disele. Disele tše di dumelela dilo tše itšego le diphedi tše dinyenyane di feta go tšona le go phatša magareng ga tšona. Eupša disele tšeo di lego ditšhikeng tša bjoko bja rena di fapane. Di tloga di swaragane. Disele tše le go kgokagana ga tšona go a makatša. Dikarolo tše itšego tšeo di raraganego di kgonthišetša gore dilo tše bjalo ka oksitšene, carbon dioxide le glucose di feta mading le bjokong ka tsela e rulagantšwego. Eupša dilo tše dingwe, diprotheine le disele di a thibelwa. Ka gona legora la madi la bjoko le šoma ka tekanyo e itšego ya dimolekule go tšweletša magora a dikhemikhale le a mohlagase. Go ya ka nna, dilo tše bjalo tšeo di hlamilwego di be di ka se fo tšwelela ka mohlolo.