Re botše ka setlogo sa gago.

Ke godišitšwe ke batswadi bao ba tsenago kereke bao ba bego ba botega e bile ba šoma ka thata. Ba be ba nkgothaletša gore ke be le thuto e phagamego, ka gona ke ile ka ithutela tša kgwebo kua Yunibesithing ya New South Wales. Ke ile ka lemoga gore ke rata go nyakišiša gomme ka dira phetho ya go ithutela mošomo wa go ba monyakišiši.

O ile wa ithutela go nyakišiša ka eng?

Ke be ke tloga ke nyaka go kwešiša kamoo mebaraka ya go rekiša dithoto e šomago ka gona. * Mebaraka ya go rekiša dithoto e dumelela batho go reka le go rekiša dišere dikhamphaning tšeo di dirišago tšhelete yeo go tšwetša pele dikgwebo tša tšona. Tše dingwe tša dilo tšeo ke di dirago ke go nyakišiša ka dilo tšeo di dirago gore ditheko tša dišere tša dikhamphani di ye godimo goba di ye fase.

Na o ka re fa mohlala?

Go letetšwe gore dikhamphani di bege dipoelo tša tšona ka mehla. Babeeletši ba ela hloko dipego tše ge ba leka go hlahloba boemo bja tša ditšhelete bja khamphani. Eupša mekgwa e mengwe ya go bega ditseno e fapana le yeo e letetšwego. Baswayadiphošo ba ka lebelela tshepedišo ye e dumelela dikhamphani go uta dipego tša kgonthe le dipoelo tša tšona. Babeeletši ba ka hwetša bjang tsebišo e nepagetšego le e feletšego? Ke ditherešo dife tšeo baemedi ba mmušo ba swanetšego go di tseba go kgonthišetša gore mebaraka ya ditšhelete ga e radie? Ga bjale nna le bao ke šomago  le bona, re leka go hwetša dikarabo tša dipotšišo tšeo.

Histori ya gago ka bodumedi ke efe?

Ke be ke tlwaetše go ya Kerekeng ya Presbyterian le batswadi ba ka, eupša ke ile ka tlogela go tsena kereke ge ke be ke sa le mofsa. Ke be ke dumela gore go na le Mmopi gomme ke hlompha Beibele eupša ke lebelela bodumedi bo se na mohola ge go tliwa tabeng ya mathata a bophelo. Ke be ke bona bodumedi e fo ba dihlopha tša go dira bagwera. Ke ile ka etela dikereke tše dintši tše dikgolo kua Yuropa, gomme ke ipotšiša lebaka leo di humilego gakaakaa mola lefase le tletše ka bodiidi. Go be go le thata go nna go amogela se gomme ke ile ka thoma go sola bodumedi.

Ke eng seo se fetošitšego kgopolo ya gago?

Mosadi wa ka, Jennifer, o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa le go ya dibokeng tša tšona, ka gona ke ile ka bona go le kaone gore ke fo ya le yena gore ke yo bona gore go dirwa eng. Go se go ye kae ke ile ka thoma go lemoga gore ke be ke sa tsebe selo ka Beibele. Seo se ile sa mmakatša! Ka gona ke ile ka thoma go ithuta Beibele le Dihlatse.

Mokgwa wa Dihlatse wa go ithuta, o ile wa nkgahla. Ba be ba botšiša dipotšišo, ba kgoboketša le go hlahloba bohlatse, ke moka ba fihlelela diphetho tše di kwagalago, e lego mokgwa woo ke bego ke o diriša mošomong wa ka wa go dira nyakišišo! Ke ile ka kolobetšwa ka 1999 gore ke be yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa, e lego nywaga e sego kae ka morago ga ge Jennifer a kolobeditšwe.

Na tsebo ya gago ka tša boiphedišo e dirile gore o bote Beibele le go feta?

Ee. Ka mohlala, Molao woo Modimo a o neilego Isiraele ya bogologolo o be o bolela ka mathata a tša boiphedišo ao a sa dutšego a tshwenya ditsebi tša boiphedišo lehono. Molao o be o laela gore Baisiraele ba šadiše dijo tše itšego gore e be tša badiidi (go swana le motšhelo le inšorense), go adima badiidi tšhelete ntle le go nyaka tswalo (go adimiša goba go kolotiša) le go nea bohwa bja naga go bao bo ba swanelago nywageng e mengwe le e mengwe e 50 (go šireletša ditshwanelo tša go ba le dithoto). (Lefitiko 19:9, 10; 25:10, 35-37; Doiteronomio 24:19-21) Ditokišetšo tše le tše dingwe tša boiphedišo di be di thuša batho ka ditsela tše tharo tše bohlokwa: Di be di (1) ba thuša ge ba na le mathata a tša ditšhelete, (2) di ba thuša go ba le se sengwe ka ge e bile badiidi ka nako e telele, le (3) go fokotša go se lekalekane go tša boiphedišo—gomme dilo tše ka moka di diregile nywaga e fetago e 3 000 pele ga ge go ka ba le thutamahlale ya tša boiphedišo!

Beibele gape e gatelela go ba le mekgwa le boitshwaro tšeo di dirago gore go be le tšhireletšego go tša boiphedišo. Ka mohlala, e ruta batho gore ba botege, ba kwelane bohloko le go ba le seatla se se bulegilego. (Doiteronomio 15:7-11; 25:15; Psalme 15) Se se kgahlišago ke gore, ka morago ga bothata bja lefase bja tša ditšhelete bjoo bo sa tšwago go feta, dikolo tše dingwe tša kgwebo le mekgatlo e ile ya thoma go kgothaletša dikgwebo le ditsebi tša tša ditšhelete go ikana gore di tla latela melao e beilwego ya boitshwaro. Go ya ka nna, melao ya Beibele ya boitshwaro, e feta kgole melao ya kgwebo.

Tumelo ya gago e go thušitše bjang?

Jennifer o re ga bjale ke kgona go naganela. Nakong e fetilego ke be ke rata gore dilo di dirwe ka tsela e phethagetšego e bile ke sa nyake go kwa ka motho. Mohlomongwe seo ke sona se dirilego gore ke kgone go latela melao ya tša ditšhelete! Go phela ka melao ya motheo ya Beibele ruri go nthušitše gore ke kgone go ba yo a lekalekanego. Ga bjale ke thabile kudu, le lapa la ka le thabile. Le gona re ipshina ka go botša batho ba bangwe ka bohlale bjo bo šomago bja Beibele. Go ithuta Beibele e bile “peeletšo” e kaone yeo nkilego ka e dira.