Na o ile wa bala gabotse dihlogo tša Morokami tša ngwaga wo? Bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

Jehofa o re beela mohlala ofe ka tsela yeo a swarago basadi ka yona?

Ga a ba kgetholle, ga a rate banna go feta basadi. O a ba theetša. Jehofa o tshwenyega ka maikwelo a basadi le mathata ao ba nago le ona. O a tshepa gore ba ka kgona go phetha dikabelo tšeo a ba neilego tšona.​—w24.01, matl. 15-16.

Re ka diriša bjang mantšu ao a lego go Baefeso 5:7, ao a rego: “Le se ke la gwerana le batho ba mohuta woo”?

Moapostola Paulo o re lemoša gore re se ke ra gwerana le batho bao ba ka dirago gore go be thata go phela ka melao ya Jehofa ya go loka. Batho bao re ka phela le bona ka go dula re bolela le bona ka social media.​—w24.03, matl. 22-23.

Ke ditaba tša mohuta mang tša maaka tšeo re swanetšego go di phema?

Bana babo rena le dikgaetšedi ba ka re botša dipego tša maaka tšeo ba di kwelego gomme ba se kgonthišetše ge e ba e le nnete. Ba bangwe ba ka re romela melaetša yeo e nago le dipego tšeo di sa kgonthišetšwago. Goba re ka hwetša dipego tša maaka go bahlanogi.​—w24.04, letl. 12.

Ke’ng seo re se tsebago le gona ke’ng se re sa se tsebego ka tsela yeo Jehofa a tlago go ahlola Kgoši Solomone le bao ba bolailwego kua Sodoma le Gomora le bao ba hwilego nakong ya meetsefula?

Ga re tsebe ge e ba Jehofa a ba ahloletše gore ba fedišetšwe sa ruri. Eupša re a tseba gore o ahlola gabotse ebile o na le kwelobohloko.​—w24.05, matl. 3-4.

Re kgodišegile ka eng ka ge Jehofa e le “Leswika” la rena? (Doit. 32:4)

Re ka tšhabela go Jehofa. O a botega ebile o dula a dira dilo tšeo a di tshepišago. Jehofa a ka se tsoge a fetogile.​—w24.06, matl. 26-28.

Ke’ng seo se ka go thušago gore o tlwaele phuthego e mpsha?

Ithekge ka Jehofa gore a go thuše go swana le ge a ile a thuša bahlanka ba gagwe ba nakong e fetilego. O se ke wa bapetša phuthego e mpsha le ya kgale. Dira dilo tšeo batho ba phuthegong e mpsha ba di dirago, o be o leke go gwerana le bona.​—w24.07, matl. 26-28.

Re ithuta’ng go dipapišo tše tharo tšeo di lego go Mateo kgaolo 25?

Papišo ya dinku le dipudi e re ruta bohlokwa bja go botega le go ba le tumelo. Papišo ya dikgarebe tše lesome e re ruta gore re swanetše go dula re itokišitše. Papišo ya ditalente e re ruta gore re swanetše go šoma ka thata.​—w24.09, matl. 20-24.

Mathudi a tempele ya Solomone e be e le a matelele gakaakang?

Go 2 Dikoronika 3:4, dingwalwa tše dingwe tša kgale di balega ka gore “dikubiti tše 120,” gomme seo se dira gore mathudi ao a be botelele bja dimithara tše 53. Dingwalwa tše dingwe di bolela gore ke “dikubiti tše 20,” seo se dirago gore e be dimithara tše 9 ka botelele. Seo se bonala se dumelelana le bokoto bja maboto a tempele.​—w24.10, letl. 31.

Ke ka baka la’ng mohlanka wa bodiredi a swanetše gore e be ‘monna wa mosadi o tee’? (1 Tim. 3:12)

Mohlanka wa bodiredi o swanetše gore a be le mosadi o tee ebile a se ke a dira bohlotlolo. Le gona ga se a swanela go dira dilo tšeo di ka dirago gore a thome go bontšha basadi ba bangwe gore o nyaka go ratana le bona.​—w24.11, letl. 19.

Ke ka baka la’ng re ka se re lengwalo la Johane 6:53 le be le bolela ka Selalelo sa Morena?

Lengwalo la Johane 6:53 le re botša kamoo Jesu a bego a re batho ba swanetše go ja nama ya gagwe le go nwa madi a gagwe. Jesu o boletše mantšu a ka 32 C.E., a le Galilea, gore Bajuda ba kgone go bona gore go bohlokwa go ba le tumelo go yena. Mola Selalelo sa Morena se thomile go ba gona ngwageng wa go latela kua Jerusalema, moo Jesu a bego a bolela le baapostola ba gagwe bao ba bego ba tlo buša le yena legodimong.​—w24.12, matl.10-11.